Suche
Mein Konto
Nemčija na robu: recesija se bo vlekla do leta 2026 – kaj zdaj?
Nemško gospodarstvo je v recesiji od leta 2023. Visoke cene in pomanjkanje kvalificiranih delavcev obremenjujejo podjetja. Strokovnjaki opozarjajo na dolgo pot do okrevanja.
Nemčija na robu: recesija se bo vlekla do leta 2026 – kaj zdaj?
Nemško gospodarstvo je že dve leti v globoki recesiji, zaradi česar je edina država v Evropski uniji, ki ostaja v tem težkem položaju. V tem kontekstu je bilo leta 2024 zaprtih toliko podjetij kot med finančno krizo leta 2011. Predvsem energetsko intenzivna panoga trpi zaradi visokih cen električne energije, kar dodatno poslabšuje gospodarske razmere. Poleg tega stalno pomanjkanje delavcev in visoke birokratske ovire vodijo v povečevanje nalog podjetij.
Po mnenju gospodarskega svetovalnega odbora zvezne vlade je to "izrazito šibka faza", zaradi katere se hitro okrevanje zdi malo verjetno. Za leto 2025 je napovedana ničelna rast, medtem ko se zdi, da je za leto 2026 mogoča samo 1-odstotna rast. Zlasti mednarodna konkurenčnost Nemčije je prizadela posledice vojne v Ukrajini in s tem povezano zaustavitev dobave ruskega plina. Nemška gospodarska in gospodarska zbornica je to razumela kot nujen znak nujnih političnih ukrepov.
Vzroki krize in izzivi
Težave, s katerimi se sooča nemško gospodarstvo, so različne. Birokracija in dolgi postopki odobritve močno upočasnjujejo rast. Poleg tega ima tarifna politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa negativen vpliv na izvozno usmerjeno gospodarstvo države. Indeks poslovne klime ifo je julija 2023 padel na 87,3 točke, kar je dokumentirano tretje zaporedno znižanje in odraža negotovost med podjetji. K stagnaciji prispevajo tudi kratkoročne težave, kot so naraščajoče obrestne mere in odvisnost od uvoza plina iz Rusije.
Raziskava GfK kaže, da je razpoloženje potrošnikov v Nemčiji na nizki ravni. Napovedi kažejo na skorajšnji upad gospodarske proizvodnje v letu 2023, inštitut Ifo pričakuje -0,4 odstotka, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa -0,3 odstotka.
Politični ukrepi in razvoj
Zvezna ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche namerava do sredine julija uvesti ukrepe za razbremenitev podjetij, vključno z znižanjem davkov na elektriko in reformami trga dela. Kancler Friedrich Merz zahteva več spodbud za delo in bolj fleksibilen delovni čas. Zvezna vlada namenja posebno pozornost uspešnemu vključevanju žensk na trg dela z boljšim varstvom otrok.
Poleg tega je napovedan obsežen finančni sveženj v višini 500 milijard evrov za naložbe v infrastrukturo. Vendar pa obstajajo pomisleki, da ta sredstva morda ne bodo porabljena za predvideni namen in da bi lahko financiranje s posojili ogrozilo skladnost z dolžniškimi standardi EU. Strokovnjaki pozivajo k realnemu pogledu v prihodnost in spodbujanju novih poslovnih modelov. Strokovna komisija pozitivnih učinkov finančnega svežnja pričakuje šele leta 2026.
Glede na trenutno situacijo se ocena stanja pogosto opisuje kot »med upanjem in strahom«. Minister za gospodarstvo Robert Habeck predlaga uvedbo subvencij za elektriko v industriji, vendar je to še vedno sporno, medtem ko predsednik Ifo Clemens Fuest in drugi strokovnjaki namesto tega pozivajo k zmanjšanju birokracije in celovitim davčnim reformam za spodbujanje naložb.
Če povzamemo, Nemčija se sooča z velikimi gospodarskimi izzivi, ki zahtevajo strukturne in kratkoročne rešitve, da se država vrne na pot rasti. Politična in gospodarska negotovost ostaja ključno vprašanje, ki ga je treba nujno obravnavati, da bi trajnostno stabilizirali gospodarstvo.
Videti je treba, ali bodo načrtovani ukrepi zvezne vlade lahko imeli potreben učinek za zaustavitev negativnega razvoja in povrnitev zaupanja v nemško gospodarstvo. Ta krizna situacija ponuja tako tveganja kot priložnosti, ki jih je treba izkoristiti za iskanje novih poti do rasti in stabilnosti.