Nižji in srednji razred v Nemčiji imata bistveno več bogastva, kot se je domnevalo doslej – nova študija kaže presenetljive rezultate.
Po poročilu www.welt.de nova študija nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW) kaže, da je porazdelitev bogastva v Nemčiji manj neenakomerna, kot se je mislilo prej. Nižji razred ima višji delež celotnega premoženja od dosedanjih predpostavk, in sicer prek 9,2 odstotka. Ugotovljeno je bilo tudi, da si srednji razred lasti bistveno višji delež celotnega premoženja, in sicer 41 odstotkov. Razlog za to je, da so bile v izračune vključene pokojninske pravice, kot so obvezna pokojninska zavarovanja, pokojnine podjetij in pokojnine javnih uslužbencev. Ti predstavljajo 70 odstotkov celotnega premoženja revnejše polovice prebivalstva. Rezultati pa ne pomenijo, da je problem neenakomerne porazdelitve bogastva v...

Nižji in srednji razred v Nemčiji imata bistveno več bogastva, kot se je domnevalo doslej – nova študija kaže presenetljive rezultate.
Po poročilu www.welt.de nova študija nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW) kaže, da je porazdelitev bogastva v Nemčiji manj neenakomerna, kot se je mislilo prej. Nižji razred ima višji delež celotnega premoženja od dosedanjih predpostavk, in sicer prek 9,2 odstotka. Ugotovljeno je bilo tudi, da si srednji razred lasti bistveno višji delež celotnega premoženja, in sicer 41 odstotkov. Razlog za to je, da so bile v izračune vključene pokojninske pravice, kot so obvezna pokojninska zavarovanja, pokojnine podjetij in pokojnine javnih uslužbencev. Ti predstavljajo 70 odstotkov celotnega premoženja revnejše polovice prebivalstva. Vendar rezultati ne pomenijo, da je problem neenake porazdelitve bogastva v Nemčiji kaj manj dramatičen.
Te nove ugotovitve bi lahko imele pomemben vpliv na trg in finančno industrijo. Upoštevanje pokojninskih pravic pri razdeljevanju sredstev bi lahko spremenilo naložbeno vedenje številnih gospodinjstev. Ljudje, ki so bili prej razvrščeni kot revni, se lahko zdaj obravnavajo kot premožnejši zaradi njihovih pokojninskih pravic, kar bi lahko vplivalo na posojila, zavarovalne premije in vedenje potrošnikov. Tudi finančna industrija bi lahko prilagodila svoje izdelke in storitve tej novi realnosti in se vse bolj zanašala na produkte pokojninskega zavarovanja. To bi lahko povzročilo tudi premik v tržni dinamiki, zlasti na področju zasebnega pokojninskega zavarovanja in naložbenega svetovanja.
Preberite izvorni članek na www.welt.de