Vrh EU v Bruslju: spor o orožju in denarju za Evropo!

Na vrhu v Bruslju so voditelji EU dosegli dogovor o nakupu novega orožja za povečanje obrambne zmogljivosti Evrope. To odločitev pozdravlja Evropska komisija, ki ocenjuje, da bo treba v prihodnjih desetih letih v oborožitvene projekte vložiti dodatnih 500 milijard evrov, da bi dosegli cilje, kot sta evropska zračna obramba in zavarovanje vzhodnih meja. Nejasni pa ostajata dve osrednji vprašanji: kdo naj proizvaja vojaško opremo in kako bo zagotovljeno njeno financiranje?

Vrh je potekal v Palais d'Egmont z namenom ustvarjanja zaupnega ozračja. Med razpravo je bil govor tudi o pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa državam Nata, naj povečajo izdatke za obrambo na 5 % BDP. Kancler Olaf Scholz je v tem kontekstu opozoril, da Nemčija komaj izpolnjuje Natovo kvoto, sedem držav EU pa jo pogreša.

V središču so izdatki za evropsko obrambo

Glede na trajajočo vojno v Ukrajini obrambni proračuni držav članic EU za leto 2024 kažejo jasno težnjo k povečanju. Ta pristop oblikujejo geopolitične napetosti, zaveze Natu in nacionalne prednostne naloge. Poljska se je na primer odločila, da bo svoje izdatke za obrambo povečala na 3 % BDP. Tudi druge države, kot so Slovaška, Slovenija, Latvija in Romunija, si prizadevajo doseči mejo 2 %. Romunija je proračun za leto 2022 povečala za 14 %.

Jasni postajajo tudi izzivi v francosko-nemškem partnerstvu, zlasti pri obrambnih projektih, kot sta Future Combat Air System (FCAS) in Main Ground Combat System. Evropski obrambni sklad, vreden 8 milijard evrov za obdobje 2021–2027, je namenjen krepitvi obrambne tehnologije in industrije, medtem ko so v Franciji, Združenem kraljestvu in na Poljskem načrtovana znatna povečanja proračuna. Nemčija namerava v proračun vložiti dodatnih 100 milijard evrov, da bi dosegla Natovi cilj dveh odstotkov BDP.

Osrednja ostaja tudi razprava o financiranju novega orožja. Predsednik Macron zahteva več evropskih sredstev in odpravo skupnega dolga, Nemčija, Nizozemska in Avstrija pa temu nasprotujejo. Scholz je jasno povedal, da skupnega dolga EU ne bo. Razpravlja se tudi o morebitni preureditvi Evropske investicijske banke, da bi omogočila financiranje oborožitve, vendar je to naletelo na odpor, saj je banka znana predvsem kot »podnebna banka«.

Ti dogodki kažejo na temeljit premik v evropski obrambni strategiji, okrepljen z geopolitično realnostjo in pritiskom na Nato, naj sledi enotni obrambni politiki. Videti je treba, kako se bodo države članice EU odzvale na nastajajoče izzive.