Evropska komisija načrtuje odlog: Zakon o dobavni verigi pod kritikami!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Predsednica Evropske komisije von der Leyen predstavlja nove gospodarske ukrepe, vključno s spremembami zakona o dobavni verigi.

EU-Kommissionspräsidentin von der Leyen präsentiert neue Wirtschaftsmaßnahmen, einschließlich Änderungen am Lieferkettengesetz.
Predsednica Evropske komisije von der Leyen predstavlja nove gospodarske ukrepe, vključno s spremembami zakona o dobavni verigi.

Evropska komisija načrtuje odlog: Zakon o dobavni verigi pod kritikami!

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 26. februarja 2025 predstavila nove načrte EU, ki vključujejo daljnosežne spremembe na področju prava dobavne verige. V skladu s tem je treba zakon odložiti za dve leti in razbremeniti njegovo zasnovo. Ti ukrepi so naleteli na ostro kritiko SPD in Zelenih.

Osrednja točka sprememb je, da naj bi v prihodnje spoštovanje človekovih pravic in okoljskih standardov zagotavljali le neposredni poslovni partnerji. To močno omejuje zaščito v celotni dobavni verigi. Poleg tega je treba poenostaviti zahteve glede poročanja o trajnosti, da bi se prilagodilo evropskemu gospodarstvu, ki zahteva zmanjšanje birokracije.

Zakon o dobavni verigi: prejšnje pomanjkljivosti in kritike

Nemški zakon o dobavni verigi, ki je začel veljati 1. januarja 2022, ima precejšnje vrzeli, predvsem glede varstva okolja in človekovih pravic, kot npr. Greenpeace poročali. Nadzor nad standardi poteka le na koncu vrednostne verige, kar pomeni, da številne okoljske škode, ki se običajno pojavijo na začetku dobavne verige, niso ustrezno obravnavane.

Zakon velja le za neposredne dobavitelje, kar pomeni, da morajo podjetja ukrepati le ob utemeljenem sumu okoljske škode. To predstavlja veliko slabost, saj se okoljski vidiki upoštevajo le v zelo omejenem obsegu, nekateri tvegani sektorji, kot je tekstilna industrija, pa so izključeni iz predpisov.

Poleg tega ni posebnih predpisov o odgovornosti za kršitve dolžnosti skrbnega ravnanja. Težko je klicati podjetja na odgovornost, kar otežuje uveljavljanje standardov ter zaščito človekovih pravic in okolja. Od 1. januarja 2023 bo sprva evidentiranih le okoli 600 podjetij z več kot 3000 zaposlenimi, kar je naletelo na kritike. Greenpeace zahteva, da se v prihodnje v zakon vključijo tudi manjša podjetja v rizičnih panogah, saj je to nujno za doseganje celovitih izboljšav na področju varstva okolja in človekovih pravic.

Podjetja, kot so Symrise, Tchibo in Beckers Bester, so že pozvala k izboljšavam zakonodaje za odpravo teh pomanjkljivosti.