EU namerava prepovedati motorje z notranjim izgorevanjem: prizadeti avtomobili za najem in vozni parki podjetij!

EU namerava prepovedati motorje z notranjim izgorevanjem: prizadeti avtomobili za najem in vozni parki podjetij!

Evropska komisija načrtuje popolno prepoved motorjev z notranjim izgorevanjem za ponudnike najemnih vozil in vozne parke podjetij do leta 2030. To pomeni, da bi bilo prizadetih približno 60 odstotkov poslovanja z novimi avtomobili, delež zasebnih strank pa bi ostal nespremenjen. V EU je bilo lani prodanih 10,6 milijona vozil. Nova uredba naj bi bila predstavljena konec poletja pred začetkom parlamentarnega odločanja. Projekt morata potrditi tako Svet EU kot Evropski parlament.

EU se je že odločila za splošno prepoved novih registracij avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem od leta 2035. V tem kontekstu EPP zagovarja oslabitev te definicije, da bi zagotovili odprtost do tehnologije, ki vključuje tudi CO2 nevtralna goriva. Proti prepovedi motorjev z notranjim izgorevanjem se izreka tudi stranka avstrijskega kanclerja ÖVP.

Odpor do projekta

Evropski poslanec Markus Ferber je predsednico Komisije Ursulo von der Leyen pozval, naj opusti načrte. Ferber je opozoril, da bodo za izpolnitev kvot kupovali le električne avtomobile. Kritični glasovi prihajajo tudi iz industrije izposoje vozil: šef družbe Sixt Nico Gabriel je prepoved označil za nepraktično in izpostavil neustrezno polnilno infrastrukturo v EU. Gabriel se boji, da bi se lahko zaradi novih ukrepov povečali stroški najema avtomobilov.

Toda razprava presega industrijo najema avtomobilov. Po vsej EU se preučuje vpliv postopnega opuščanja motorjev z notranjim izgorevanjem na voznike, proizvajalce in okolje. EU je objavila, da imajo električni avtomobili nižje emisije kot njihovi primerki z motorji z notranjim izgorevanjem. Do leta 2035 je načrtovana tudi celovita širitev polnilne infrastrukture: polnilne postaje naj bi postavili na vsakih 60 kilometrov na avtocestah, polnilne postaje za vodik pa na vsakih 150 kilometrov. Investicijski stroški za to so ocenjeni na 15 milijard evrov.

Razvoj trga in tehnološka odprtost

Drugo pomembno dejstvo je, da priključni hibridi morda ne bodo več dovoljeni od leta 2035. Davek na CO2 na goriva se bo do leta 2025 zvišal na 55 evrov na tono. Lastniki električnih avtomobilov so medtem deležni bonusa za toplogredne pline, ki izhaja iz certifikatov CO2. EU želi avtomobilsko industrijo pripraviti na prihodnost, pri čemer je postopno opuščanje motorjev z notranjim izgorevanjem začasno odloženo.

Smernice proizvajalcev bi bilo treba prilagoditi tako, da je treba cilje CO₂ doseči v obdobju treh let namesto letno. Da bi zmanjšali odvisnost od surovin iz Kitajske, je za baterijske surovine predvidenih 1,8 milijarde evrov. Poleg tega bo ena milijarda evrov namenjena spodbujanju tehnologij, ki bodo pripravljene na prihodnost, kot je avtonomna vožnja.

Vendar ta razvoj dogodkov ni brez tveganja. Kratkoročno bi lahko obdržali delovna mesta v proizvodnji motorjev, dolgoročno pa obstaja nevarnost zaprtja obratov. Poleg tega bi lahko morebitna oslabitev pravil o CO₂ resno ogrozila zmanjšanje emisij v prometu. Uporaba sintetičnih goriv (e-goriv) velja za neučinkovito v proizvodnji zaradi negotovosti glede njihove prihodnje sposobnosti preživetja. CDU in avtomobilska industrija pozivata k varnosti načrtovanja, medtem ko VDA predlaga datum opustitve fosilnih goriv od leta 2045.

Tudi javno mnenje kaže delno negativno stališče: 44 odstotkov voznikov je proti prepovedi motorjev z notranjim izgorevanjem, le 17 odstotkov pa podpira načrte. Politična negotovost ostaja, zlasti glede na pozive k izboljšavam iz Italije in konzervativcev EU.