ECB se je kljub gospodarskim pomislekom odločila za zaustavitev obrestnih mer: finančni strokovnjaki analizirajo učinke.

ECB se je kljub gospodarskim pomislekom odločila za zaustavitev obrestnih mer: finančni strokovnjaki analizirajo učinke.

Glede na poročilo avtorja www.n-tv.de, se je Evropska centralna banka (ECB) odločila, da že tretjič zapored ohrani ključno obrestno mero nespremenjeno. Do te odločitve prihaja kljub trendu zniževanja inflacije v evroobmočju in oslabljenemu gospodarstvu.

Ključno obrestno mero so ohranili pri 4,50 odstotka, depozitno obrestno mero pa pri 4,00 odstotka. ECB je od poletja 2022 desetkrat zvišala obrestne mere, zdaj pa je zaradi občutno znižane inflacije na obrestnem platoju. Predsednica ECB Christine Lagarde je poudarila, da je še prezgodaj za razglasitev zmage nad inflacijo in da preobrat v obrestnih merah trenutno ni vprašanje. Kljub močnim špekulacijam o hitrem znižanju obrestnih mer so ta trenutno izključena.

Na odločitev o nespremenjeni ključni obrestni meri vpliva tudi šibka faza gospodarstva v območju evra. Po besedah ​​predsednika inštituta IFO Clemensa Fuesta je Nemčija celo obtičala v recesiji. Vendar se želi ECB izogniti popolni zadušitvi gospodarstva, zato se trenutno izogiba zniževanju obrestnih mer.

Kako bi lahko ta odločitev vplivala na trg in finančno industrijo? Možen vpliv bi lahko bil, da bo gospodarstvo evrskega območja trajno oslabljeno, če se obrestne mere ne bodo znižale, kar bi lahko negativno vplivalo na naložbe in posojila. Verjetnost prvega premika nižje aprila je bila pred odločitvijo ocenjena na več kot 60 odstotkov, kar kaže, da so trgi upali na znižanje obrestnih mer.

Na splošno pa je treba še videti, kako se bosta sčasoma razvijala gospodarstvo v euroobmočju in inflacija, saj sta ta dejavnika ključna za prihodnje odločitve ECB o denarni politiki.