ECB po desetih zvišanjih pustila obrestne mere nespremenjene - strokovnjaki se bojijo gospodarske šibkosti

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Potem ko je Evropska centralna banka (ECB) na zadnjih desetih zaporednih sejah zvišala obrestne mere, se je svet ECB zdaj odločil, da ključno obrestno mero v območju evra zaenkrat pusti nespremenjeno pri 4,5 odstotka. Številni ekonomisti so to odločitev pričakovali, saj se je inflacija v območju evra pred kratkim znižala. Hkrati pa se krepi zaskrbljenost glede gospodarstva, zaradi česar bi lahko ECB sprejela odločitev. Depozitna obrestna mera, ki jo banke prejmejo za parkirana sredstva, ostaja pri 4,0 odstotka, kar je najvišja raven od ustanovitve monetarne unije leta 1999. V zadnjih letih je ECB poskušala zajeziti inflacijo in ohraniti stabilne cene pri stopnji inflacije ...

Nachdem die Europäische Zentralbank (EZB) in den letzten zehn aufeinanderfolgenden Sitzungen die Zinsen erhöht hat, beschloss der EZB-Rat nun, den Leitzins im Euroraum vorerst unverändert bei 4,5 Prozent zu lassen. Viele Volkswirte hatten diese Entscheidung erwartet, da die Inflation im Euroraum zuletzt gesunken war. Gleichzeitig wachsen jedoch die Sorgen um die Konjunktur, was die EZB zu der Entscheidung veranlasst haben könnte. Der Einlagenzins, den Banken für geparkte Gelder erhalten, bleibt bei 4,0 Prozent, dem höchsten Niveau seit Bestehen der Währungsunion 1999. Die EZB hat sich in den letzten Jahren bemüht, die Inflation einzudämmen und stabile Preise bei einer Inflationsrate von …
Potem ko je Evropska centralna banka (ECB) na zadnjih desetih zaporednih sejah zvišala obrestne mere, se je svet ECB zdaj odločil, da ključno obrestno mero v območju evra zaenkrat pusti nespremenjeno pri 4,5 odstotka. Številni ekonomisti so to odločitev pričakovali, saj se je inflacija v območju evra pred kratkim znižala. Hkrati pa se krepi zaskrbljenost glede gospodarstva, zaradi česar bi lahko ECB sprejela odločitev. Depozitna obrestna mera, ki jo banke prejmejo za parkirana sredstva, ostaja pri 4,0 odstotka, kar je najvišja raven od ustanovitve monetarne unije leta 1999. V zadnjih letih je ECB poskušala zajeziti inflacijo in ohraniti stabilne cene pri stopnji inflacije ...

ECB po desetih zvišanjih pustila obrestne mere nespremenjene - strokovnjaki se bojijo gospodarske šibkosti

Potem ko je Evropska centralna banka (ECB) na zadnjih desetih zaporednih sejah zvišala obrestne mere, se je svet ECB zdaj odločil, da ključno obrestno mero v območju evra zaenkrat pusti nespremenjeno pri 4,5 odstotka. Številni ekonomisti so to odločitev pričakovali, saj se je inflacija v območju evra pred kratkim znižala. Hkrati pa se krepi zaskrbljenost glede gospodarstva, zaradi česar bi lahko ECB sprejela odločitev. Obrestna mera za depozite, ki jo banke prejmejo za parkirana sredstva, ostaja pri 4,0 odstotka, kar je najvišja raven od ustanovitve denarne unije leta 1999.

V zadnjih letih je ECB poskušala zajeziti inflacijo in si prizadevati za stabilne cene pri 2,0-odstotni stopnji inflacije. Potem ko je inflacija zaradi ruske agresije proti Ukrajini začasno dosegla dvomestno številko, je ECB poskušala zajeziti dogajanje z nizom dvigov obrestnih mer. Višje obrestne mere dražijo posojila in s tem preprečujejo visoko inflacijo. Dražja posojila pa obremenjujejo tudi gospodarstvo, saj se s posojili financirane naložbe dražijo.

Poslabšali so se tudi gospodarski obeti za evroobmočje. ECB letos pričakuje le še 0,7-odstotno rast bruto domačega proizvoda, julija pa so napovedovali 0,9-odstotno rast. Zlasti Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, se bo po mnenju zvezne vlade in številnih ekonomistov letos dejansko nekoliko skrčila.

Kriza na Bližnjem vzhodu je še en dejavnik negotovosti, ki bi lahko vplival na cene energije in s tem tudi na gospodarstvo in finančni sektor. Nestrpno pričakujemo, kako bo predsednica ECB Christine Lagarde komentirala gospodarstvo in prihodnjo pot obrestnih mer. Postavlja se vprašanje, ali pušča možnost nadaljnjega zviševanja obrestnih mer ali pa daje bolj nevtralen pogled s poudarkom na podatkovni odvisnosti.

Odločitev ECB, da za zdaj ne bo več dvigovala obrestnih mer, vpliva na trg in finančni sektor. Nižje obrestne mere lahko povečajo povpraševanje po kreditih, kar lahko pozitivno vpliva na potrošnjo in naložbe. Hkrati pa lahko nižje obrestne mere povzročijo tudi višjo inflacijo. Gospodarski razvoj in inflacijo bo zato treba še naprej pozorno spremljati za oceno morebitnih nadaljnjih odločitev ECB.

Vir: Po poročilu avtorja www.tagesschau.de

Preberite izvorni članek na www.tagesschau.de

K članku