ECB znova znižuje obrestne mere: Kaj to pomeni za gospodarstvo?
ECB znižuje ključno obrestno mero na 2,75 % glede na stagnacijo gospodarstva v območju evra. Napovedi inflacije in trgi v ospredju.

ECB znova znižuje obrestne mere: Kaj to pomeni za gospodarstvo?
Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek znižala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 2,75 odstotka. To je že četrto zaporedno znižanje obrestne mere za depozite, o čemer se je soglasno odločil Svet ECB. Predsednica ECB Christine Lagarde je dejala, da je proces dezinflacije v polnem teku in naj bi se inflacija med letom vrnila na srednjeročni cilj 2 %.
Plače rastejo počasneje, inflacija v nekaterih panogah ostaja visoka. Svet ECB uporablja pristop, odvisen od podatkov, in se ne želi zavezati k fiksni obrestni meri. Trgi pričakujejo nadaljnje znižanje obrestnih mer v skupni vrednosti 75 bazičnih točk v letu 2025. 7. februarja bo ECB objavila novo oceno nevtralne obrestne mere.
Podrobnosti o znižanju obrestne mere
ECB je svoj cikel zniževanja obrestnih mer začela junija 2024 in nadaljevala s prilagajanjem septembra, oktobra in decembra. Nove ključne obrestne mere bodo veljale od 5. februarja: obrestna mera za depozite pri 2,75 %, obrestna mera za glavno refinanciranje pri 2,90 % in obrestna mera za mejno posojilo pri 3,15 %. Nasprotno pa je ameriška centralna banka (Fed) pustila ključno obrestno mero nespremenjeno v razponu od 4,25 % do 4,50 %. Prav tako sta svoji obrestni meri znižali švedska Riksbank in švicarska nacionalna banka, vsaka za 0,25 odstotne točke.
Gospodarski podatki kažejo, da je območje evra v četrtem četrtletju stagniralo, medtem ko se je nemško gospodarstvo skrčilo za 0,2 odstotka, predvsem zaradi upada izvoza. Obrestna mera za vloge v višini 2,75 % velja za omejevalno za gospodarstvo evroobmočja v težavah. Lagardova je poudarila, da je evroobmočje še vedno na poti okrevanja. Analitiki pričakujejo znižanje obrestnih mer za 0,25 odstotka med srečanjem marca 2025 in med 0,5 in 0,75 odstotka na splošno do sredine leta 2025.
Znižanje obrestnih mer bi lahko povzročilo dvig delniškega trga in dvignilo cene obveznic. Vendar se pričakuje, da se bodo stopnje varčevanja na bančnih računih znižale, medtem ko bodo posojilojemalci imeli koristi od nižjih obrestnih mer. Kljub znižanju obrestnih mer pa se zdi, da ne dosežejo trgov in potrošnikov, kar vodi do naraščajočih donosov obveznic v evroobmočju.
Za naslednje seje ECB leta 2025 so načrtovani naslednji datumi: 30. januar, 6. marec, 17. april, 5. junij, 24. julij, 11. september, 30. oktober in 18. december.
O teh dogodkih je poročal tudi Financial Times Nemčija ki poudarja izzive, s katerimi se sooča evroobmočje, kot so naraščajoče cene energije in tovora, ter možna politična tveganja.
Dodatno poročali Morningstar o trenutnem stanju gospodarstva v evrskem območju, ki se spopada s stagnacijo gospodarstva in različnimi scenariji inflacije.