Ukiniti praznike? Strokovnjaki se prepirajo o vplivu na gospodarstvo!

Ukiniti praznike? Strokovnjaki se prepirajo o vplivu na gospodarstvo!

Razprava o odpravi praznika v Nemčiji je vse glasnejša. Michael Hüther, direktor nemškega gospodarskega inštituta, je nedavno pozval k zmanjšanju števila praznikov, da bi kratkoročno povečali gospodarsko uspešnost države. Po izračunih njegovega inštituta bi lahko dodatni delovni dan povečal bruto domači proizvod (BDP) za do 8,6 milijarde evrov. To ustreza predlogu, ki ga je mogoče razumeti tudi kot reakcijo na zahtevo bavarskega poslovnega združenja za izbris cerkvenega praznika. Hüther se sklicuje na ukinitev dneva kesanja in molitve kot praznika leta 1995, čemur so sledili podobni ekonomski argumenti.

Ideja pa nima samo zagovornikov. Marcel Fratzscher, vodja nemškega inštituta za ekonomske raziskave, predlog odločno zavrača. Trdi, da izzivov pomanjkanja delovne sile ni mogoče rešiti z ukinitvijo praznikov. Rešitev vidi v odpravi ovir za ženske, begunce in priseljence, da bi razbremenili trg dela.

Zahteve politike

Tudi v političnem okolju se pojavlja odpor proti ukinitvi praznika. Predstavniki SPD in Levice so odločno proti Hütherjevemu predlogu. Armand Zorn, namestnik vodje poslanske skupine SPD, poudarja, da državni prazniki pomagajo zaposlenim pri okrevanju in spodbujajo njihovo uspešnost. Jörg Cezanne iz Levice predlog celo opisuje kot zastarel in nerešitveno naravnan. Tudi Leif-Erik Holm iz poslanske skupine AfD pravi, da bi bil vesel, če ne bi uvedli dodatnih počitnic.

Poleg gospodarske razprave se o ukinitvi praznika razpravlja tudi v okviru vprašanj financiranja nemškega proračuna. Za pokritje novih milijard dolga v proračunu so ustrezne predloge podali tudi drugi ekonomski strokovnjaki, kot sta Monika Schnitzer in Clemens Fuest. Valerie Haller iz finančne ekipe ZDF ocenjuje, da bi odpoved praznika lahko ustvarila letni prihodek do 8,6 milijarde evrov. Guntram Wolff predvideva celo okoli 11 milijard evrov, kar ustreza okoli 0,25 % BDP.

Učinki izbrisa

Vendar pa je izračun gospodarskega učinka počitnic zapleten. Ti so močno odvisni od izkoriščenosti zmogljivosti podjetja ter od dejavnikov, specifičnih za panogo, in sezonskih dejavnikov. Nemčija ima visoko stopnjo produktivnosti na mednarodnih lestvicah in je tretje največje gospodarstvo na svetu. Toda kljub tej stopnji uspešnosti imajo zaposleni v Nemčiji v povprečju le okoli 30 dni dopusta na leto in so tako v sredini evropske primerjave.

Po drugi strani pa obstaja skrb, da bo ukinitev praznika negativno vplivala na zaposlene. Izguba dneva sprostitve ne bi lahko le zmanjšala kakovosti življenja zaposlenih, temveč bi lahko povzročila tudi izgubo prodaje v panogah, kot sta turizem in gostinstvo. Pri tem se postavlja vprašanje, ali lahko dodatni delovni dan res bistveno poveča BDP in davčne prihodke ali pa predlagani ukrepi prinašajo več slabosti kot prednosti.

Razprava ostaja napeta in kaže na različne poglede, ki obstajajo na to temo. Medtem ko nekateri poudarjajo ekonomske koristi, drugi poudarjajo družbeno odgovornost do zaposlenih in potrebo po uravnoteženem delovnem okolju.

Za več informacij glejte ČAS in ZDF.