Ukiniti počitnice? Nova študija ovrže mit o gospodarski rasti!

Ukiniti počitnice? Nova študija ovrže mit o gospodarski rasti!

Obsežna študija Fundacije Hansa Böcklerja, ki so jo izvedli po naročilu Inštituta za makroekonomijo in raziskovanje poslovnega cikla (IMK), kaže, da ukinitev praznikov nima pozitivnega vpliva na gospodarsko rast. Te ugotovitve so bile poudarjene v nedavno objavljeni analizi, ki temelji na več posebnih primerih v Nemčiji, kjer so bili državni prazniki preklicani ali ponovno uvedeni. Na splošno so raziskovalci ugotovili, da je bil v več kot polovici teh primerov gospodarski razvoj boljši v zveznih državah, ki so ohranile ali uvedle nove praznike. [Časovna poročila]   [Böckler poroča].

Osrednji primer je Saška, ki je obdržala dan kesanja in molitve kot državni praznik. Ta zvezna dežela je gospodarsko zrasla za 9,7 %, državno povprečje pa le 3,4 %. Ta razlika poudarja, kako pomembni so lahko prazniki za gospodarsko stabilnost in rast. Prof. dr. Sebastian Dullien, znanstveni direktor IMK, poudarja, da je splošno razširjena domneva, da manj dopustov vodi k večji rasti, preveč poenostavljena in premalo učinkovita.

Analiza prazničnih sprememb

Študija navaja šest pomembnih sprememb od leta 1990:

• Abschaffung des Buß- und Bettages in allen Bundesländern außer Sachsen (1995).
• Ausdehnung des Reformationstags auf alle Bundesländer (2017).
• Wegfall des Reformationstags in vielen Bundesländern (2018).
• Einführung des Internationalen Frauentags in Berlin (2019).
• Einführung des Weltkindertags in Thüringen (2019).
• Einführung des Internationalen Frauentags in Mecklenburg-Vorpommern (2023).

Rezultati analize kažejo, da imajo države, ki ohranjajo državne praznike, močnejši gospodarski razvoj. BDP v Berlinu je leta 2019 po uvedbi mednarodnega dneva žena zrasel za 2,0 % nad nacionalnim povprečjem. Nasprotno pa je gospodarska rast v Turingiji padla za 0,4 % pod nacionalno povprečje po uvedbi Svetovnega dneva otroka istega leta.

Gospodarski dejavniki in počitnice

Raziskovalci trdijo, da manj praznikov nima očitnega pozitivnega vpliva na gospodarsko uspešnost, ker je prilagodljivost podjetij pri načrtovanju naročil ključnega pomena. Kot pravijo v IMK, je omejitveni dejavnik proizvodnje povpraševanje podjetij in ne število praznikov. Zato sta produktivnost in inovativnost ključni za splošno gospodarsko uspešnost, ne le število delovnih ur.

Če povzamemo, študija kaže, da prazniki nimajo le kulturnega in socialnega pomena, temveč tudi globlje gospodarske učinke na razvoj zveznih dežel. Zmanjšanje števila državnih praznikov bi dejansko lahko imelo negativne posledice za produktivnost in splošno delovno vzdušje, saj se sumi, da je krajši čas okrevanja, kar bi lahko zmanjšalo produktivnost.