Analize finančnih strokovnjakov: Unija poziva k takojšnjim ukrepom za razbremenitev nemškega gospodarstva
Po poročanju www.faz.net so voditelji strank Unije pozvali kanclerja Olafa Scholza, naj sprejme dvanajst takojšnjih ukrepov za razbremenitev nemškega gospodarstva. Predlogi so bili podani v pismu Scholzu, ne da bi zagotovili posebne informacije o protifinanciranju. Med predlaganimi ukrepi so omejitev socialnih prispevkov na 40 odstotkov bruto plače, davčne spodbude za nadure za redno zaposlene in neobdavčitev prvih 2000 evrov dohodkov upokojencev. Stranke Unije pozivajo tudi k znižanju davka na elektriko na najmanj 0,05 centa na kilovatno uro, kot zahteva evropska zakonodaja. Nadalje se pojavlja zahteva po opazni razbremenitvi podjetij...

Analize finančnih strokovnjakov: Unija poziva k takojšnjim ukrepom za razbremenitev nemškega gospodarstva
Glede na poročilo avtorja www.faz.net Voditelji strank Unije so kanclerja Olafa Scholza pozvali k sprejetju dvanajstih takojšnjih ukrepov za razbremenitev nemškega gospodarstva. Predlogi so bili podani v pismu Scholzu, ne da bi zagotovili posebne informacije o protifinanciranju.
Med predlaganimi ukrepi so omejitev socialnih prispevkov na 40 odstotkov bruto plače, davčne spodbude za nadure za redno zaposlene in neobdavčitev prvih 2000 evrov dohodkov upokojencev. Stranke Unije pozivajo tudi k znižanju davka na elektriko na najmanj 0,05 centa na kilovatno uro, kot zahteva evropska zakonodaja. Poleg tega se zahteva opazna razbremenitev podjetij, zlasti z znižanjem davka na dobiček, ki ostane v podjetju, na konkurenčno raven 25 odstotkov.
Predlagani ukrepi bi lahko imeli pomemben vpliv na gospodarstvo in trg. Omejitev socialnih prispevkov bi lahko zmanjšala stroške za delodajalce in spodbudila zaposlovanje, davčne spodbude za nadure pa bi lahko spodbudile več dela. Neobdavčenost prvih 2000 evrov dohodka upokojencev bi lahko povečala kupno moč in potrošnjo. Znižanje davka na električno energijo bi lahko vplivalo na stroške energije za podjetja in potrošnike ter izboljšalo njihovo konkurenčnost.
Znižanje davkov na zadržani dobiček bi lahko povečalo pripravljenost podjetij za naložbe, kar bi lahko privedlo do večje rasti in zaposlovanja. Za trajnostno izvajanje teh ukrepov pa bi bilo treba upoštevati tudi učinke na državne prihodke in protifinanciranje. Videti je treba, kako se bo zvezna vlada odzvala na te zahteve in kateri konkretni ukrepi bodo na koncu izvedeni.
Preberite izvorni članek na www.faz.net