Finančni strokovnjak obsoja 60-milijardno naložbo v plinske elektrarne - kaj se skriva za energetsko politiko gospoda Müllerja?
Po poročanju www.achgut.com ima vodja Zvezne agencije za omrežja Klaus Müller cilj do leta 2030 zgraditi 50 novih velikih plinskih elektrarn, ki naj bi bile do takrat spremenjene na vodik. Vendar ta ambiciozen načrt sproža nekaj resnih vprašanj. Zmogljivost treh plinskih terminalov trenutno zadošča le za okoli 5 gigavatov, medtem ko zvezna vlada do leta 2030 načrtuje 21 gigavatov moči plinskih elektrarn. Vprašljivo je, od kod bo manjkajoči plin za dodatnih 16 gigavatov. Prav tako ni lokacij s plinovodnimi povezavami na vodik, postopkov soglasij in razpisov za elektrarne. Računalniške sposobnosti vodje Zvezne agencije za omrežja so bile pod vprašajem tudi zato, ker...

Finančni strokovnjak obsoja 60-milijardno naložbo v plinske elektrarne - kaj se skriva za energetsko politiko gospoda Müllerja?
Glede na poročilo avtorja www.achgut.com, vodja Zvezne agencije za omrežja Klaus Müller ima za cilj do leta 2030 zgraditi 50 novih velikih plinskih elektrarn, ki naj bi jih do takrat prevedli na vodik. Vendar ta ambiciozen načrt sproža nekaj resnih vprašanj.
Zmogljivost treh plinskih terminalov trenutno zadošča le za okoli 5 gigavatov, medtem ko zvezna vlada do leta 2030 načrtuje 21 gigavatov moči plinskih elektrarn. Vprašljivo je, od kod bo manjkajoči plin za dodatnih 16 gigavatov. Prav tako ni lokacij s plinovodnimi povezavami na vodik, postopkov soglasij in razpisov za elektrarne.
Izprašali so tudi matematične sposobnosti vodje Zvezne agencije za omrežja, saj je trdil, da bo do leta 2022 več kot 50 odstotkov električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije, kar je le nesmisel. Njegovo optimistično stališče do oskrbe s plinom in njegovi nasveti potrošnikom so prav tako vprašljivi.
Te halucinacije vodje Zvezne agencije za omrežja imajo resne posledice za energetsko industrijo in trg. Financiranje, potreba po plinu ali vodiku, infrastruktura in zagotavljanje virov so glavni izzivi, ki imajo lahko dolgoročne posledice. Kako bodo ti načrti dejansko uresničeni in ali so sploh realistični, ni jasno.
Vizija vodje Zvezne agencije za omrežja lahko pripelje do znatnih naložb, ki se ne morejo izplačati, ker smejo elektrarne proizvajati elektriko le pod določenimi vremenskimi pogoji. Zahteve po soglasovalnih organih, birokracija in potreba po osebju za tovrstne projekte bodo za dobavitelje energije predstavljali velik izziv.
Pomembno je, da sta načrtovanje in uresničevanje tako ambicioznih ciljev realna in trajnostna, da se izognemo negativnim vplivom na trg. Državljane in potrošnike je treba v energetskem sektorju podpreti na pravičen in sorazmeren način, hkrati pa zagotoviti dolgoročno stabilnost in varnost energetskega sektorja.
Preberite izvorni članek na www.achgut.com