Finančni strokovnjak opozarja na upad prihrankov na Mallorci - inflacija in naraščajoči stroški ogrožajo rezerve.
Po poročilu www.mallorcazeitung.es se bo življenje na Mallorci in sosednjih otokih leta 2023 občutno podražilo. To je pomenilo, da so bili prihranki bančnih strank prvič po pandemiji nižji od tistih iz prejšnjega leta. Veliko ljudi je moralo črpati iz svojih rezerv, da bi pokrili povečane stroške osnovne hrane, najemnine ali hipotek. Antoni Riera, profesor uporabne ekonomije, opozarja, da bi se lahko ta trend v naslednjih nekaj četrtletjih okrepil. Po zadnjih podatkih španske centralne banke je vrednost bančnih vlog družin in podjetij na otokih v tretjem četrtletju leta znašala 33,925 milijarde...

Finančni strokovnjak opozarja na upad prihrankov na Mallorci - inflacija in naraščajoči stroški ogrožajo rezerve.
Glede na poročilo avtorja www.mallorcazeitung.es, se bo življenje na Mallorci in sosednjih otokih leta 2023 občutno podražilo. To je pomenilo, da so bili prihranki bančnih komitentov prvič po pandemiji nižji kot v prejšnjem letu. Veliko ljudi je moralo črpati iz svojih rezerv, da bi pokrili povečane stroške osnovne hrane, najemnine ali hipotek. Antoni Riera, profesor uporabne ekonomije, opozarja, da bi se lahko ta trend v naslednjih nekaj četrtletjih okrepil.
Po zadnjih podatkih španske centralne banke je vrednost bančnih vlog družin in podjetij na otokih v tretjem četrtletju leta znašala 33,925 milijarde evrov, kar je 1,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Poleti 2022 pa so imeli balearski državljani in podjetja na svojih računih 34,577 milijarde evrov. Dolgovi za posojila oziroma hipoteke tu še niso vključeni in so v tretjem četrtletju 2023 znašali 32,193 milijarde evrov, kar je 4,9 odstotka pod skupno iz poletja 2022.
Ta razvoj kaže, da se prihranki zaradi pandemije, ustvarjeni med karanteno, postopoma porabljajo. Pričakuje se, da bo inflacija ostala visoka in nad ciljem 2 odstotka. Verjetno bodo tudi obrestne mere ostale visoke, vendar vsaj ni pričakovati nadaljnjih dvigov. Špekulira se celo, da bi lahko Evropska centralna banka v prvem četrtletju 2024 nekoliko znižala ključno obrestno mero.
Ta razvoj bi lahko pomembno vplival na finančni trg in finančno industrijo. Povečana inflacija in zmanjšanje prihrankov bi lahko povzročila spremembo v naložbenem vedenju. Poleg tega bi morebitno znižanje ključnih obrestnih mer lahko vplivalo na posojila in potrošnjo. Finančne institucije bodo morda morale prilagoditi svoje strategije, da se prilagodijo spreminjajočim se razmeram in svojim strankam zagotovijo privlačne ponudbe.
Preberite izvorni članek na www.mallorcazeitung.es