Fleksibilnejši delovni čas: pisarniški delavci zahtevajo nove predpise!

Fleksibilnejši delovni čas: pisarniški delavci zahtevajo nove predpise!

15. junija 2025 je bila objavljena študija, ki osvetljuje delovni čas pisarniških delavcev v Nemčiji. Glasno Deutschlandfunk Podatki izhajajo iz več kot 8600 anketirancev in temeljijo na raziskavah o delovnem času Zveznega inštituta za varnost in zdravje pri delu iz let 2017, 2019 in 2021. Ta obsežna analiza kaže, da imajo pisarniški delavci dovolj fleksibilnosti pri organizaciji svojega delovnega časa.

Rezultati raziskave so izjemni: okoli 90 odstotkov anketiranih zaposlenih je zadovoljnih s svojim delom, ne glede na dnevni delovni čas, pa naj bo ta krajši od 8 ur ali več kot 10 ur. Samo 13 odstotkov pisarniških delavcev se je počutilo preobremenjeno zaradi delovne obremenitve. Ta nizka stopnja previsoke obdavčitve je povezana z dejstvom, da zaposleni, ki delajo več kot 10 ur na dan, nimajo bistveno večje verjetnosti, da bodo poročali o izčrpanosti ali drugih zdravstvenih težavah. To nakazuje, da daljši delovni dnevi ne vplivajo na splošno zadovoljstvo.

Osredotočite se na reformo delovnega časa

V okviru teh raziskav zvezna vlada načrtuje reformo, ki bo namesto maksimalnega dnevnega delovnega časa uvedla najdaljši tedenski delovni čas. Glasno evangelisch.de Cilj te reforme je pisarniškim uslužbencem omogočiti večjo prožnost brez povečanja skupnega delovnega časa ali spreminjanja obstoječih kolektivnih pogodb.

Strokovnjak za trg dela Oliver Stettes opozarja, da togi maksimalni dnevni delovni čas za številne pisarniške delavce ni več primeren. Prožnejši modeli naj bi zaposlenim omogočili, da en dan delajo dlje, drugega pa krajše, da bi lahko na primer bolje izpolnjevali družinske obveznosti. Pomen organizacije delovnega časa, ki upošteva individualne potrebe, poklicne zahteve in zdravstvene vidike, postaja vse bolj očiten.

Kljub pozitivnim rezultatom je treba opozoriti, da ni vsako delo primerno za daljši delovni čas, zlasti zaradi varnosti in zdravja. Analiza zbranih podatkov pa kaže le majhen negativen vpliv gibljivega delovnega časa na zadovoljstvo in dobro počutje pisarniških delavcev, kar poudarja potrebo po prilagoditvi predpisov o delovnem času.