Območje Gaze na terenu: BDP padel za 86 odstotkov - revščina eksplodira!
Članek osvetljuje katastrofalne gospodarske razmere na območju Gaze po več kot letu dni vojne ter analizira vzroke in posledice gospodarskega zloma.
Območje Gaze na terenu: BDP padel za 86 odstotkov - revščina eksplodira!
Gospodarske razmere na območju Gaze so se v zadnjih letih močno poslabšale, nedavni konflikti pa so regijo pripeljali na rob gospodarskega propada. Po poročilu Organizacije ZN za svetovno trgovino in razvoj (UNCTAD) in Svetovne banke se je bruto domači proizvod (BDP) na območju Gaze v začetku leta 2024 sesul za zaskrbljujočih 86 odstotkov. Te zastrašujoče številke so posledica dolgotrajnega konflikta, ki je uničil ne le politično stabilnost, temveč tudi gospodarske temelje regije čas poročali.
Že pred vojno so bile razmere na območju Gaze katastrofalne. Realni dohodek na prebivalca je padel z 2328 dolarjev leta 1994 na le 1257 dolarjev leta 2022. Te številke kažejo, da prebivalstvo Gaze živi v ekstremnih razmerah, saj dve tretjini ljudi živi v revščini in je 80 odstotkov odvisnih od mednarodne pomoči. Brezposelnost je narasla na osupljivih 45 odstotkov, kar je ena najvišjih stopenj na svetu.
Uničujoče posledice vojne
Razmere so se še poslabšale z izbruhom vojne oktobra 2023, ko je bilo ubitih več kot 1200 ljudi in zajetih številni talci. Uničenje je ogromno: več kot 40.000 ljudi je bilo ubitih in več kot 92.000 ranjenih, medtem ko je nekoč gospodarska infrastruktura v ruševinah. UNCTAD ocenjuje, da bi lahko dohodek na prebivalca do konca leta padel na šokantnih 225 dolarjev na leto, kar je le 18 odstotkov že tako nizke ravni leta 2022.
Uničenje je prizadelo vse sektorje: gradbeništvo je zabeležilo 96-odstotni upad, kmetijstvo za 93 odstotkov in industrija za 92 odstotkov. Tudi storitveni sektor, ki v številnih drugih kriznih regijah velja za bolj stabilnega, se je skrčil za 76 odstotkov. Te številke jasno kažejo, da je gospodarska osnova Gaze skoraj popolnoma zastala.
Akutna prehranska negotovost in revščina
Tudi humanitarna kriza se je dramatično poslabšala. Trenutno 96 odstotkov prebivalstva trpi zaradi akutne prehranske negotovosti, 22 odstotkov pa jih je že doseglo najhujšo stopnjo. V severni Gazi je bil dnevni vnos kalorij aprila 2024 zaskrbljujočih 245 kalorij na osebo – kar je hranilna vrednost pločevinke fižola. Te grozljive razmere jasno kažejo, da se prebivalci Gaze borijo ne le za svoj gospodarski obstoj, ampak tudi za svoje preživetje.
Razmere v Gazi niso le lokalna tragedija, ampak imajo tudi daljnosežne geopolitične posledice. Konflikt in posledična humanitarna kriza zahtevata nujno mednarodno pozornost in podporo. Poročila Svetovne banke in agencij ZN kažejo, da bi lahko regija brez takojšnjega ukrepanja še vrsto let ostala v stiski in gospodarskem propadu. MSN določa.
Gospodarski in humanitarni izzivi na območju Gaze so ogromni. Mednarodna skupnost je postavljena pred nujno nalogo iskanja rešitev za pomoč prebivalcem te regije in omogočanje trajnostnega razvoja. V nasprotnem primeru bi lahko trajale generacije, preden si bodo gospodarske razmere v Gazi opomogle in bodo tamkajšnji ljudje spet lahko živeli dostojno življenje.