Velike korporacije v krizi: Nemško gospodarstvo se maja!
Analiza odpornosti velikih podjetij kaže na izzive, ki jih prinašajo globalne krize, in poudarja potrebo po strateških prilagoditvah.

Velike korporacije v krizi: Nemško gospodarstvo se maja!
Analiza velikih podjetij kaže, da so kljub impresivni prodaji in številu zaposlenih ranljiva. Glede na podrobno poročilo, ki ga je F.A.Z. Svet velikih korporacij in njihovih struktur ni tako stabilen, kot se zdi na prvi pogled. Krize, kot so vojne in trgovinski konflikti, vse bolj ogrožajo izvoz, zlasti za izvozno usmerjeno nemško industrijo.
Mednarodno poslovanje je za Nemčijo ključnega pomena, a okolje za podjetja postaja vse bolj zaostreno. Inovativni konkurenti, predvsem iz Kitajske, povečujejo pritisk na velika nemška podjetja. Pogled nazaj na prvo lestvico velikih nemških podjetij iz leta 1959 ponazarja, da je propad velikih podjetij v preteklosti imel globoke gospodarske posledice, a je vodil tudi do novih načinov prilagajanja.
Pomen odpornosti
Neranljivost zaradi velikosti se vedno bolj postavlja pod vprašaj. Predvsem velika podjetja, kot so Volkswagen, Mercedes in BMW, se soočajo z izzivi, ki lahko prizadenejo ne le njih, ampak tudi njihove majhne dobavitelje. Potreba po prožni prilagodljivosti postane jasna, saj velika podjetja pogosto nimajo zahtevane prilagodljivosti in hitrosti odzivanja.
Poleg tega poročilo iz Gospodarska služba da so v zadnjih letih krize, kot so pandemije in motnje v trgovini, razkrile ranljivost globalnih vrednostnih verig. Ti dogodki govorijo o nujni potrebi po ponovnem premisleku o odvisnostih in izvajanju strategij obvladovanja tveganja.
Izzivi in strategije
Geopolitične napetosti in pritiski za dosego ogljično nevtralnega gospodarstva povečujejo tveganja za podjetja. Zlasti nemška industrija je močno odvisna od uvoza kritičnih surovin, zaradi česar je občutljiva na motnje. Približno 46 % podjetij v EU poroča o znatnih logističnih izzivih in več kot polovica se jih zanaša na namensko izdelane izdelke, kar otežuje diverzifikacijo dobavnih verig.
Ključna ugotovitev iz trenutnih poročil je, da je konkurenčnost mogoče dolgoročno zagotoviti s sprejetjem štirih ključnih vzvodov za povečanje odpornosti: robustnost, okretnost, prepoznavnost in nenehen proces učenja. Ti koncepti vključujejo, vendar niso omejeni na, diverzifikacijo dobaviteljev in naložbe v dobro znane sisteme za upravljanje podatkov, ki lahko pomagajo bolje razumeti dinamiko dobavne verige.
Med temi zapletenimi izzivi je treba razmisliti tudi o podpori podjetjem, ki so preveč relevantna, da bi propadla, da bi ublažili sistemske šoke v dobavnih omrežjih. Potreba po večji preglednosti in optimiziranih analizah tveganj bo osrednjega pomena za politično in poslovno razpravo.