Boj proti drobnemu prahu: Tako varujemo zdravje in gospodarstvo!

Boj proti drobnemu prahu: Tako varujemo zdravje in gospodarstvo!

Onesnaženost zraka s polutanti, predvsem finim prahom in dušikovimi oksidi, predstavlja resno tveganje za zdravje. V Nemčiji so ta onesnaževala povezana z različnimi resnimi boleznimi, kot so kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučni rak, možganska kap in sladkorna bolezen tipa 2. Glasno Tisk Leta 2021 bi lahko približno 5–10 % teh bolezni neposredno pripisali onesnaženju s finim prahom. Za reševanje teh vprašanj je bila elektrifikacija prometnega sektorja opredeljena kot obetaven pristop.

Prehod na električna vozila bi lahko povzročil zmanjšanje emisij trdnih delcev za 5-10 %. Pozitiven vidik je tudi zmanjšanje števila prevoženih kilometrov in spodbujanje aktivne mobilnosti, kot sta kolesarjenje in hoja. Zakon o usklajevalnih proračunskih ukrepih iz leta 2025 je uvedel davek na zavarovanje motornih vozil za električna vozila, ki je v veljavi od aprila 2025. Ta ukrep bi lahko pripomogel k nadaljnjemu spodbujanju povečanja novih registracij električnih vozil, ki so se aprila 2025 povečale za 76,1 % v primerjavi s prejšnjim letom. Kljub temu predstavljajo le 22,9 % vseh novih registracij.

Izzivi v prometnem sektorju

Druga težava so emisije, ki nastanejo pri zgorevanju dizla in bencina. Tretjina emisij trdnih delcev v prometnem sektorju prihaja iz tega sektorja, preostali dve tretjini pa izhajata iz zavor, obrabe pnevmatik in obrabe cest. Na splošno je prometni sektor odgovoren za približno 30 % vseh emisij finega prahu. Če je možno zmanjšati koncentracijo finega prahu za 1 µg/m³, bi to lahko povečalo bruto domači proizvod za 0,5 do 1,5 % – kar je gospodarska spodbuda za boj proti onesnaževanju.

Podobna slika je v Avstriji glede kakovosti zraka. VCOE poroča, da promet onesnažuje mesta z onesnaževalci, kot so dušikovi oksidi in ultra fin prah. Še posebej so ogroženi starejši ljudje, otroci in ljudje z obstoječimi boleznimi. V mnogih primerih dizelska vozila prispevajo do 90 % onesnaženosti z dušikovim oksidom. Ta onesnaževala reagirajo tudi s hlapnimi ogljikovodiki in lahko povzročijo nastanek ozona v vročih dneh.

Ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka

Za izboljšanje kakovosti zraka so potrebni različni ukrepi. Ti vključujejo postopno opuščanje fosilnih goriv, ​​spodbujanje kolesarjenja in krepitev javnega prevoza. Poleg tega so potrebni celoviti pregledi dizelskih vozil za preverjanje nadzora emisij. Nujen korak je tudi ukinitev davčne olajšave za dizel, opremljanje starejših tovornih vozil s filtri trdnih delcev in uvedba obvezne strojne opremljanja novih dizelskih vozil na stroške proizvajalcev.

Osrednji cilj mora biti oblikovanje okoljskih območij za zmanjšanje onesnaževanja. Z razširitvijo upravljanja parkirnih prostorov v mestih in zagotovitvijo več prostora za pešce in kolesarje je mogoče bistveno izboljšati kakovost zraka. Jasno je, da bi lahko potrebne spremembe v prometnem sektorju prinesle tako zdravstvene kot gospodarske koristi.