Podnebna kriza grozi nemški industriji: stroški energije in birokracija naraščajo!

Podnebna kriza grozi nemški industriji: stroški energije in birokracija naraščajo!

19. julija 2025 se bo Nemčija soočila s ključnimi izzivi, ki bodo vplivali na prihodnost industrije. Razprava se vse bolj osredotoča na visoke stroške energije, birokracijo in zeleno preobrazbo. Zdi se, da so gospodarske posledice podnebnih sprememb pogosto spregledane, čeprav podnebne spremembe veljajo za resno grožnjo konkurenčnosti nemškega gospodarstva. Čas je sporočen. Te posledice ne le posredno vplivajo na industrijo, ampak tudi neposredno spodkopavajo temelje gospodarske dejavnosti.

Posebej prizadete so zapletene dobavne verige, ki so bile v zadnjih letih predmet burnih razprav. Ekstremni vremenski pojavi so povzročili že več milijard evrov škode. Osupljiv primer je kriza nizke vode v Renu leta 2018, ki je družbi BASF povzročila dodatne stroške v višini 250 milijonov evrov. Tovorna zmogljivost Rena se je zmanjšala za do 80 odstotkov, kar je močno vplivalo na logistiko.

Podnebne spremembe in njihove posledice

Zaznana nujnost vprašanja je podprta s podatki. Poleti 2022 je v Nemčiji zaradi ekstremne vročine umrlo več kot 8000 ljudi, vročina pa je za do 10 odstotkov znižala tudi produktivnost dela v industriji in gradbeništvu. Po ocenah zveznega ministrstva za delo to povzroči približno tri milijone izgubljenih delovnih dni in gospodarske stroške v višini okoli sedem milijard evrov letno. Ti dogodki so nakazali, da bi lahko bile državne finance brez preventivnih ukrepov pod velikim pritiskom.

Druga uničujoča katastrofa je bila poplava v dolini Ahr leta 2021, ki je povzročila za več kot 33 milijard evrov škode, od tega je bila zavarovana le tretjina. Resne posledice so očitne tudi v kontekstu kmetijskih donosov. V sušnih letih se je pridelek žit in koruze zmanjšal tudi do 25 odstotkov. Zveza nemških kmetov ocenjuje škodo za leto 2022 na okoli 3,6 milijarde evrov.

Gospodarski obeti pod pritiskom

A ne trpi le narava, tudi podjetja vedno bolj dvomijo o varnosti infrastrukture in načrtovanja v Nemčiji. Raziskava Evropske investicijske banke kaže, da ima 64 odstotkov podjetij v EU izgube zaradi podnebnih sprememb. Po raziskavi Združenja nemških industrijskih in gospodarskih zbornic (DIHK) 40 odstotkov nemških industrijskih podjetij razmišlja o selitvi v tujino, ker postajajo visoki stroški energije grozeči.

Zaupanje v Nemčijo kot lokacijo je vse manjše – ne le zaradi cen energije, ampak tudi zaradi neustreznega prilagajanja ekološkim razmeram. Potrebna je nujna sprememba podnebne in industrijske politike. Razpravljajo se o predlogih, kot so „podnebna solidarnost“ in naložbe v infrastrukturo, odporno na podnebne spremembe. Zamisel, da bi lahko bila preventiva z zaščito podnebja dolgoročno cenejša od popravil po nesrečah, postaja vse pomembnejša. Glede na študije bi vsak evro, porabljen za varstvo podnebja, lahko prihranil do sedem evrov nadaljnjih stroškov.

Glede na prihodnji razvoj je Nemčija na razpotju gospodarske politike: stroške neukrepanja je treba pretehtati s stroški varstva podnebja. Podnebne spremembe se v Nemčiji hiperbolično kažejo v pogostejših in intenzivnejših vremenskih ekstremih, kot so močno deževje, poplave, neurja, suša in ekstremno visoke temperature, ter Poudarki zveznega ministrstva za gospodarstvo.

Dolgoročno bi skupni stroški podnebnih sprememb lahko presegli finančne stroške ekstremnih vremenskih dogodkov. Potrebni prilagoditveni ukrepi bi lahko pomagali ublažiti brutalne vplive. Raziskovalno poročilo zveznega ministrstva za gospodarstvo je v osmih scenarijih preučilo, kako naložbe v zaščito podnebja in cene CO2 vplivajo na splošni gospodarski učinek. Cilj je doseči celovito preobrazbo energetskega in gospodarskega sektorja z naložbenimi zahtevami, ki bi lahko do leta 2035 presegle 80 milijard evrov na leto.

Za uspeh politike varstva podnebja so bistveni jasni politični signali o razogljičenju, da se mobilizirajo naložbe in ustvari varnost načrtovanja.