Krizne politike in obrestne mere povečujejo goro dolgov, kar vpliva na finančno stanje.

Krizne politike in obrestne mere povečujejo goro dolgov, kar vpliva na finančno stanje.

Glede na poročilo avtorja www.n-tv.de,

Vlada z milijardami financira visoke cene energentov in prehod na javni prevoz, kar vodi do povečanega državnega dolga. Hkrati se zvišujejo obrestne mere, zaradi česar so posojila dražja. To je v prvih treh četrtletjih leta povzročilo 91,5 milijarde evrov primanjkljaja.

Naraščajoči odhodki za obresti, draga energetska pomoč in stroški vozovnice za Nemčijo so povzročili, da se je gora dolgov nemške države znatno povečala. Prihodki so narasli za 6,1 odstotka na 1337,8 milijarde evrov, odhodki pa za 7,7 odstotka na 1429,3 milijarde evrov. Posebej velik vpliv so imele energetske pomoči, kot je zaviranje cen elektrike in plina za zasebna gospodinjstva in podjetja. Zvezna vlada, občine in združenja skupnosti ter socialna varnost so bili v rdečih številkah.

Odhodki zvezne vlade za obresti so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali skoraj trikrat na 39,4 milijarde evrov. To je med drugim posledica dejstva, da je Evropska centralna banka (ECB) zvišala ključno obrestno mero na 4,5 odstotka. To draži tudi financiranje javnega sektorja. Močno so se povečale tudi obrestne obremenitve držav in občin.

Drugi razlog za primanjkljaj je, da so po novem v izračun vključene obveznosti prevoznikov v lokalnem javnem prometu (ÖPNV). To je posledica financiranja Deutschlandticket.

Kljub višjemu primanjkljaju Inštitut za makroekonomijo in raziskovanje poslovnih ciklov (IMK) tega ne vidi kot gospodarsko težavo. Primanjkljaj sektorja država bo v letu 2023 predvidoma precej pod dvema odstotkoma bruto domačega proizvoda in s tem pod 2,5 odstotka iz leta 2022.

Na splošno te številke kažejo, da kriza in z njo povezana državna poraba pomembno vplivata na javni dolg in stroške financiranja. To je mogoče opaziti zlasti v ozadju nastajajoče rahle recesije v nemškem gospodarstvu.