Pričakovana življenjska doba v Švici: izzivi in priložnosti za pokojninski sistem
Po poročilu www.nzz.ch se je pričakovana življenjska doba v Švici v zadnjih 150 letih več kot podvojila in pričakuje se, da se bo še naprej povečevala. To je pozitiven razvoj, vendar povzroča potrebo po prilagoditvah v pokojninskih sistemih. Posledice tega povečanja bi lahko bile pomembne za finančno industrijo in trg. Običajna upokojitvena starost se ne zvišuje skladno s podaljšanjem pričakovane življenjske dobe, kar bi lahko povzročilo finančna ozka grla pri starostnem zavarovanju in zavarovanju preživelih oseb (AHV). Podatki zveznih statistikov kažejo, da se je pričakovana življenjska doba ob upokojitvi znatno podaljšala in da lahko ženske in moški, stari 65 let, živijo v povprečju 23 let dlje. …

Pričakovana življenjska doba v Švici: izzivi in priložnosti za pokojninski sistem
Glede na poročilo www.nzz.ch,
Pričakovana življenjska doba v Švici se je v zadnjih 150 letih več kot podvojila in pričakuje se, da se bo še naprej povečevala. To je pozitiven razvoj, vendar povzroča potrebo po prilagoditvah v pokojninskih sistemih. Posledice tega povečanja bi lahko bile pomembne za finančno industrijo in trg. Običajna upokojitvena starost se ne zvišuje skladno s podaljšanjem pričakovane življenjske dobe, kar bi lahko povzročilo finančna ozka grla pri starostnem zavarovanju in zavarovanju preživelih oseb (AHV).
Podatki zveznih statistikov kažejo, da se je pričakovana življenjska doba ob upokojitvi znatno podaljšala in da lahko ženske in moški, stari 65 let, živijo v povprečju 23 let dlje. To predstavlja skoraj 70-odstotno povečanje od uvedbe AHV leta 1948. To predstavlja velike izzive za pokojninske sisteme, zlasti v smislu financiranja in prerazporeditve sredstev od mlajših k starejšim.
Mednarodne raziskave kažejo, da obstaja "naravna" največja človeška življenjska doba, ki je od 120 do 150 let. To bi lahko imelo finančne posledice za pokojninske sisteme, ko se ljudje starajo.
Pričakovati je tudi nadaljnji napredek medicine, predvsem pri diagnostiki in zdravljenju raka ter preprečevanju bolezni srca in ožilja. Zaradi tega razvoja bi lahko ljudje v povprečju živeli še dlje, kar bi dodatno povečalo finančno breme za pokojninske sisteme.
Čeprav se razpravlja tudi o nasprotujočih si vplivnih dejavnikih, kot so povečana zdravstvena tveganja zaradi pandemije in podnebnih sprememb, mnogi opazovalci še vedno pričakujejo nadaljnje podaljšanje pričakovane življenjske dobe. To bi lahko povzročilo nadaljnjo širitev izdatkov za pokojnine, če ne bo ustreznih prilagoditev pokojninskih sistemov.
Na splošno se pričakuje, da se bodo ljudje v Švici še naprej starali, kar bi lahko pomembno vplivalo na finančno industrijo in trg. Prilagoditve pokojninskih sistemov in v prihodnost usmerjeno finančno načrtovanje so zato bistvenega pomena za zagotavljanje finančne stabilnosti.
Preberite izvorni članek na www.nzz.ch