Prilagoditev minimalne plače 2023: Učinki na denar državljanov, plače v industriji in zakon o priseljevanju kvalificiranih delavcev

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Po poročanju www.br.de se bo leta 2024 minimalna plača dvignila z 12 na 12,41 evra. To pomeni, da je treba dvigniti tudi spodnje meje socialnih prejemkov. S tem naj bi povečali kupno moč, obstaja pa tudi možnost, da zaradi povečanega povpraševanja pride do podražitev in posledično do inflacije. Prejemniki državljanskih nadomestil ne smejo biti prikrajšani, zato se bo najnižja stopnja državljanskih nadomestil zvišala. Zvišala se bo tudi meja dohodka za mini in midi službe. Hkrati bi bilo treba strožje kaznovati prejemnike državljanskih nadomestil, ki zavrnejo kakršno koli ponujeno delo. Poleg tega se zvišujejo nekatere panožne minimalne plače, s februarjem pa bo za osebe iz nečlanic EU lažje...

Gemäß einem Bericht von www.br.de, steigt der Mindestlohn im Jahr 2024 von 12 auf 12,41 Euro. Dies hat zur Folge, dass auch die Untergrenzen für Sozialleistungen angehoben werden müssen. Dadurch soll die Kaufkraft angekurbelt werden, jedoch besteht auch das Potenzial, dass es aufgrund der steigenden Nachfrage zu Preiserhöhungen und folglich zur Inflation kommt. Bürgergeld-Bezieher sollen nicht benachteiligt werden und daher wird der Mindestsatz für das Bürgergeld angehoben. Auch die Einkommensgrenze für Mini- und Midi-Jobs wird angehoben. Gleichzeitig sollen Bürgergeld-Bezieher, die jegliches Arbeitsangebot verweigern, stärker sanktioniert werden. Zusätzlich steigen einige Branchen-Mindestlöhne, und ab Februar soll es für Menschen aus Nicht-EU-Ländern leichter …
Po poročanju www.br.de se bo leta 2024 minimalna plača dvignila z 12 na 12,41 evra. To pomeni, da je treba dvigniti tudi spodnje meje socialnih prejemkov. S tem naj bi povečali kupno moč, obstaja pa tudi možnost, da zaradi povečanega povpraševanja pride do podražitev in posledično do inflacije. Prejemniki državljanskih nadomestil ne smejo biti prikrajšani, zato se bo najnižja stopnja državljanskih nadomestil zvišala. Zvišala se bo tudi meja dohodka za mini in midi službe. Hkrati bi bilo treba strožje kaznovati prejemnike državljanskih nadomestil, ki zavrnejo kakršno koli ponujeno delo. Poleg tega se zvišujejo nekatere panožne minimalne plače, s februarjem pa bo za osebe iz nečlanic EU lažje...

Prilagoditev minimalne plače 2023: Učinki na denar državljanov, plače v industriji in zakon o priseljevanju kvalificiranih delavcev

Glede na poročilo avtorja www.br.de, se bo minimalna plača leta 2024 dvignila z 12 na 12,41 evra. To pomeni, da je treba dvigniti tudi spodnje meje socialnih prejemkov. S tem naj bi povečali kupno moč, obstaja pa tudi možnost, da zaradi povečanega povpraševanja pride do podražitev in posledično do inflacije.

Prejemniki državljanskih nadomestil ne smejo biti prikrajšani, zato se bo najnižja stopnja državljanskih nadomestil zvišala. Zvišala se bo tudi meja dohodka za mini in midi službe. Hkrati bi bilo treba strožje kaznovati prejemnike državljanskih nadomestil, ki zavrnejo kakršno koli ponujeno delo.

Poleg tega se zvišujejo nekatere minimalne plače v panogi, od februarja pa bodo ljudje iz držav nečlanic EU lažje našli delo v Nemčiji. Za začetek dela potem ni več nujno nemško poklicno priznanje.

Ti dogodki imajo različne učinke na trg dela in finančni sektor:

  1. Kaufkraft und Inflation: Die Anhebung des Mindestlohns und der Sozialleistungen kann die Kaufkraft der Bevölkerung steigern, jedoch besteht auch das Risiko von Preiserhöhungen und Inflation. Finanzexperten müssen die Entwicklung der Preise und die Inflationsrate genau beobachten, um mögliche Auswirkungen auf die Finanzmärkte einzuschätzen.
  2. Sankcije v korist državljanov: Močnejše možnosti sankcij za tiste, ki prejemajo ugodnosti državljanov, bi lahko povzročile večjo pripravljenost za delo. To lahko vpliva na dinamiko trga dela in razdelitev socialnih prejemkov.

  3. Olajšave za delavce iz držav nečlanic EU: Razširitev zakona o priseljevanju kvalificiranih delavcev lahko povzroči povečano priseljevanje delavcev iz držav nečlanic EU, kar lahko vpliva na strukturo trga dela in povpraševanje po kvalificiranih delavcih.

Na splošno je pomembno spremljati različne spremembe in učinke na trgu dela in finančnem sektorju, da bi lahko sprejemali utemeljene odločitve na področju investicij in financiranja.

Preberite izvorni članek na www.br.de

K članku