Minimalna plača 15 evrov: nevarnost za gospodarstvo ali odrešitev za vse?
Razprava o minimalni plači 15 evrov zadeva podjetja in zaposlene. Strokovnjaki opozarjajo na gospodarske posledice.

Minimalna plača 15 evrov: nevarnost za gospodarstvo ali odrešitev za vse?
Razprava o zakonsko določeni minimalni plači v Nemčiji je dobila nove razsežnosti. SPD načrtuje uveljavitev minimalne plače v višini 15 evrov, zaradi česar bodo podjetja v stanju pripravljenosti. Bojijo se negativnih učinkov na gospodarstvo in naraščajočih življenjskih stroškov. Obstoječa minimalna plača trenutno znaša 12,41 evra na uro, obstajajo pa že predlogi za dvig na 14 evrov. Študije kažejo, da bi tako povečanje lahko imelo globoke posledice za gospodarstvo in trge dela. Študija Inštituta za trg dela in poklicne raziskave (IAB) kaže, da 19 % podjetij pričakuje upad zaposlenosti, če se bo minimalna plača dvignila na 14 evrov.
Vprašanje, ali gospodarstvo prenese dvig na 15 evrov, ostaja sporno. Po raziskavi Plusminusa se trenutna minimalna plača ocenjuje kot prenizko, a obstajajo precejšnji dvomi o smiselnosti nadaljnjega dviga. Predvsem mala in srednje velika podjetja v Vzhodni Nemčiji se soočajo z gospodarskimi izzivi, saj bi povečanje neposredno prizadelo več kot 50 % podjetij. V tej regiji 25 % podjetij pričakuje resne posledice, kar velja le za 18 % primerov v Zahodni Nemčiji.
Politične razprave in različna stališča
Politična razprava znotraj semaforizirane koalicije (SPD, Zeleni, FDP) je razdeljena. Medtem ko SPD in Zeleni podpirajo dvig minimalne plače, je FDP previden in bi najprej rad počakal na odločitev komisije za minimalno plačo. Ta komisija naj bi do sredine leta 2025 pripravila predlog minimalne plače iz leta 2026. Sindikati se močno zavzemajo za povečanje, da bi okrepili kupno moč in boj proti revščini.
Gospodarska združenja sicer opozarjajo na možne poslabšanje konkurenčnosti in morebitno ukinjanje delovnih mest. Zahteve za zaposlitev vse bolj postavlja v ospredje tudi direktiva EU, ki minimalno plačo določa na vsaj 60 % povprečnega dohodka. Poleg tega carina zagotavlja poostren nadzor, da se zagotovi skladnost z zakonodajo o minimalni plači.
V Vzhodni Nemčiji 58 % podjetij zaposluje ljudi, ki zaslužijo manj kot 14,41 evra; v Zahodni Nemčiji tudi 58 %. To poudarja negotov položaj številnih zaposlenih in napetost med ekonomsko nujnostjo in družbeno odgovornostjo. Razprava o minimalni plači torej ostaja kontroverzna in bo ostala naša tema v političnih in poslovnih krogih. HR InfoRadio in Vodilni list podrobno poročati o dogajanju in njegovih posledicah.