Spodnja Saška zahteva vizumsko obveznost: pritisk na azilni sistem narašča!

Spodnja Saška zahteva vizumsko obveznost: pritisk na azilni sistem narašča!

Spodnja Saška se je odločila uvesti vizumsko obveznost za ljudi iz Kolumbije. To bi lahko imelo opazen vpliv na azilne razmere v Nemčiji. Notranja ministrica Daniela Behrens je pojasnila, da je ukrep nujen, da se zmanjša pritisk na azilni sistem in s tem omogoči hitrejša pomoč tistim, ki dejansko potrebujejo zaščito. Glasno sueddeutsche.de Število ljudi, ki iščejo zaščito iz Kolumbije, se je v zadnjih letih močno povečalo, kar je predvsem posledica enostavnega vstopa preko Španije. Behrens je poudaril, da je stopnja priznanja beguncem iz Kolumbije izjemno nizka: letos je znašala le 0,43 % od skupno 1640 prošenj za azil.

Da bi rešila to vprašanje, je Behrens zveznemu notranjemu ministru Alexandru Dobrindtu in zunanjemu ministru Johannu Wadephulu poslala pismo, v katerem je ponovila poziv k ponovni uvedbi vizumske obveznosti. Jasno kaže, da je Nemčija odvisna od priseljevanja in kvalificiranih delavcev, zlasti iz Kolumbije, kjer veliko dobro izobraženih mladih ljudi išče boljše možnosti.

Migracije in potreba po kvalificiranih delavcih

Približno 15.000 Kolumbijcev vsako leto opravlja jezikovne teste, da bi lahko delali v Nemčiji. Trenutno je v pripravi migracijski sporazum med Nemčijo in Kolumbijo, ki bo olajšal priseljevanje. Čeprav na tisoče Kolumbijcev zaprosi za azil, mnogi med njimi dejansko nimajo pravega razloga za azil. To situacijo še poslabšuje širjenje lažnih informacij na družbenih medijih o azilnih postopkih, kot je npr. tagesschau.de poročali.

Johann Steven, 27-letni Kolumbijec, se uči nemščino na Goethe-Institutu v Bogoti in se namerava preseliti v München. Tam bi rad delal kot inženir in upa na bistveno višjo plačo. Odkar je marca 2020 začel veljati zakon o priseljevanju usposobljenih delavcev, se je število nemških študentov na Goethe-Institutu v Bogoti potrojilo. Na zavodu pričakujejo, da se bodo izpiti letos povečali še za 15 odstotkov.

Izzivi za prosilce za azil

Vendar položaj prosilcev za azil ostaja težak. Čeprav se je državljanska vojna v Kolumbiji uradno končala, še vedno obstajajo manjše gverilske skupine. Zato bi lahko bila hitra repatriacija mogoča, če bi sporazum o migracijah začel veljati. Študije kažejo, da številne mlade ženske cenijo varnost in stabilnost v Nemčiji. Skrb vzbujajoča so zlasti poročila o organiziranih kriminalnih strukturah, ki ljudi napeljujejo k vložitvi prošnje za azil, čeprav to pogosto pride brez zadostnih razlogov.

Odločitev Spodnje Saške, da zahteva vizum, bi lahko imela daljnosežne posledice za migracije in priseljevanje kvalificiranih delavcev ter ponazarja pritisk, ki ga na nemški sistem izvaja veliko število prosilcev za azil. Sama Spodnja Saška aktivno zaposluje kvalificirane delavce na lokalni ravni in podpira projekte za izboljšanje znanja nemškega jezika in enakovrednosti kvalifikacij.

Drug primer ponazarja izzive: konec leta 2022 so bili naslovi o grožnji z deportacijo kolumbijskega negovalnega osebja v domu v Wilstedtu, kar je ogrozilo delovanje. Ti dogodki kažejo na zapletenost migracij med Kolumbijo in Nemčijo ter na pomen iskanja uravnoteženega sistema, ki izpolnjuje tako gospodarske potrebe kot humanitarne obveznosti.