Cene nafte eksplodirajo: Iran grozi z blokado Hormuške ožine!

Cene nafte eksplodirajo: Iran grozi z blokado Hormuške ožine!

15. junija 2025 je Amy Walker poročala, da so cene nafte po izraelskem napadu na Iran skokovito narasle. V tem kontekstu strokovnjaki opozarjajo na možnost blokade strateško pomembne Hormuške ožine, ki je osrednjega pomena za svetovno trgovino z nafto. Iranski general Ismail Kosari je zagrozil z zaprtjem ceste, kar bi lahko imelo resne posledice za naftni trg in svetovno gospodarstvo. Pravzaprav skozi to ožino, ki poteka med Omanom in iransko obalo, teče 21 odstotkov svetovne surove nafte.

V ozadju teh napetih razmer se analitiki bojijo novega cenovnega šoka energije. Evropske vojne ladje bi lahko spremljale tudi trgovske poti v Perzijskem zalivu, da bi zagotovile varnost ladijskega prometa. Takšna blokada bi imela še posebej hude posledice za Azijo, ki iz te regije črpa 80 odstotkov nafte. Iran je v veliki meri odvisen od prihodkov od trgovine z nafto in svojo nafto prevaža tudi skozi Hormuško ožino.

Geopolitične napetosti in zgodovinski konteksti

Hormuška ožina ni le trenutno velikega geostrateškega pomena. Zgodovinsko gledano so jo zaznamovale že britanske intervencije od leta 1819, ko je bila ustanovljena mreža šejkov za boj proti piratstvu. Po britanskem umiku leta 1970 je z islamsko revolucijo v Iranu nastal nov vir nemirov, ki ima vpliv še danes. Ameriško posredovanje v iransko-iraški vojni je bilo še posebej presenetljivo, ko je ameriška vojska leta 1988 potopila iranske vojaške ladje.

Iranske grožnje z zaprtjem Hormuške ožine niso nove. Ta ukrep je Teheran nameraval sprejeti že leta 2012 kot odgovor na mednarodne sankcije. Trenutno se Iran še vedno zanaša na partnerstva, da bi se izognil blokadi. Strokovnjak za taz navedel, da bi lahko Iran neusmiljeno pritiskal na druge države, da zmanjšajo dobavo nafte in zvišajo cene nafte. Ta geopolitična šahovska igra bi lahko imela resne posledice za svetovni trg.

Regionalna dinamika in reakcije

Drugi vidik, ki otežuje vprašanje, je različen odnos arabskih držav do Irana. Medtem ko Oman, Katar in Kuvajt poskušajo ohraniti ravnovesje, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati stavijo na konfrontacijo. Slednji se ubadajo z izzivom iskanja alternativ Hormuški ožini, saj trenutno poteka 90 odstotkov njihovega izvoza nafte po tej poti. Čeprav obstajajo cevovodi, kot je naftovod Habshan-Fujairah, nimajo zadostne zmogljivosti.

Hutijski uporniki, ki podpirajo Iran, so izvedli več napadov na savdsko infrastrukturo, vključno s plinovodom vzhod-zahod. Ta eskalacija bi lahko vplivala ne le na varnost Hormuške ožine, ampak tudi na sosednjo Bab al-Mandab, kar bi imelo daljnosežne posledice za mednarodno trgovino.

Na koncu je treba poudariti, da sta iranska vlada in predsednik Hasan Rohani odprta za izboljšanje odnosov z ZDA, a hkrati pozivata k takojšnji odpravi vseh ameriških sankcij. Razmere ostajajo napete, saj geopolitične napetosti še naprej skrivajo tveganje za stopnjevanje, pritisk na naftni trg pa narašča.