Stopnja varčevanja v Avstriji raste: Komu v resnici koristi 34 milijard?

Stopnja varčevanja v Avstriji raste: Komu v resnici koristi 34 milijard?

Stopnja varčevanja v Avstriji se bo v letu 2025 povečala na 11,8 odstotka. To predstavlja precejšnje povečanje v primerjavi z 8,7 odstotka v letu 2023, poroča Inštitut Momentum. To kaže, da se gospodinjstva kljub naraščajočim dohodkom močno osredotočajo na varčevanje v času gospodarske recesije.

Lani so gospodinjstva v Avstriji prihranila skoraj 34 milijard evrov, kar ustreza več kot dvema odstotkoma gospodarske proizvodnje. Za primerjavo, stopnja varčevanja v evroobmočju je lani znašala le 8,4 odstotka. Kljub 3,5-odstotni realni rasti prihodkov v letu 2024 je potrošnja zrasla le minimalno, za 0,1 odstotka. To nakazuje, da bo avstrijsko prebivalstvo leta 2024 v povprečju prihranilo skoraj vse povišane prihodke iz prejšnjega leta.

Raven dohodka in varčevanje

Negativna stopnja varčevanja je zaskrbljujoča predvsem pri gospodinjstvih z nižjimi dohodkovnimi razredi, ki komajda zmorejo dati denar na stran. Nasprotno gospodinjstva v prvi desetini privarčujejo več kot 2000 evrov na mesec. Takšne razlike poudarjajo neenakomerno porazdelitev ekonomskih virov, kar vpliva tudi na potrošnjo in možnosti varčevanja. Ta neenakost je zelo razširjena v družbi in se odraža tudi v drugih državah. V Nemčiji ima spodnjih 50 odstotkov prebivalstva v lasti manj kot 24 odstotkov celotnega bruto zaslužka in le 0,3 odstotka skupnega premoženja, zgornjih 10 odstotkov pa okoli 28 odstotkov dohodka in skoraj 60 odstotkov premoženja.

Ekonomski status nima neposrednega vpliva le na lastni življenjski standard, ampak vpliva tudi na odločitve glede izobraževanja in življenjske poti. Obstaja močna povezava med ekonomskim statusom staršev in statusom otrok, kar krepi vztrajno neenakost v družbi.

Prerazporeditveni ukrepi

Za zmanjšanje stopnje varčevanja in povečanje povpraševanja potrošnikov je bilo predlaganih več predlogov. Ti vključujejo prerazporeditev od bogatih k revnim, da se skupinam z nižjimi dohodki omogoči večja finančna prožnost, pa tudi zmanjšanje "previdnostnega varčevanja". Slednje bi lahko dosegli z ukrepi za zmanjšanje strahu pred brezposelnostjo. Obravnava se tudi zvišanje neto nadomestitvene stopnje nadomestil za primer brezposelnosti s 55 na 70 odstotkov.

• Wiedereinführung von Vermögen- und Erbschaftssteuern
• Erhöhung der Kapitalertragssteuer auf 30 Prozent zur Generierung von 560 Millionen Euro pro Jahr
• Steuererhöhungen für Unternehmen sowie der Abbau von Einmalzahlungen und Subventionen

Razprava o družbeni neenakosti in pripravljenosti za ukrepe za njeno zmanjševanje bo v prihodnjih letih zelo pomembna. Povezava med gospodarskimi viri in družbeno mobilnostjo je očitna in zahteva usklajena prizadevanja na politični in družbeni ravni.

Na splošno trenutni podatki o stopnji varčevanja v Avstriji in spremljajoče analize dajejo jasen vtis o tem, kako globoko je zakoreninjena neenakost v porazdelitvi dohodka in bogastva v različnih družbah. Ekonomski status ne vpliva samo na potrošniške odločitve, ampak prispeva tudi k povečevanju družbenih neenakosti. To je globalni problem, ki zahteva premislek o ekonomski in socialni politiki.

Več informacij o stopnjah varčevanja in socialni neenakosti najdete na sn.at in bpb.de.