Uničevanje plastike: spor o globalnem dogovoru v Ženevi se stopnjuje!
Namen konference o plastičnih odpadkih v Ženevi 14. avgusta 2025 je doseči globalni dogovor. Poznavalci izražajo skepso glede sporazuma.

Uničevanje plastike: spor o globalnem dogovoru v Ženevi se stopnjuje!
Kmalu se bo začelo ključno srečanje za boj proti globalnemu onesnaževanju s plastiko. V Ženevi se bodo 14. avgusta začela pogajanja za pravno zavezujoč sporazum, v katerih bo sodelovalo od 160 do 180 držav. Namen te konference je zmanjšati količino plastičnih odpadkov in izboljšati ravnanje z nevarnimi plastičnimi izdelki. Ekonomski strokovnjak Nicolas Lieven pa izraža skepso glede možnosti dogovora, saj se kot velika ovira vidijo različni interesi držav. Številne države so gospodarsko odvisne od proizvodnje plastike, kar dodatno otežuje pogajanja. radio ena poroča, da Lieven kritizira obstoječi sistem recikliranja, ki pogosto ne deluje in se pogosto imenuje "downcycling".
Kljub temu je treba nujno ukrepati: vsako leto se po svetu proizvede 413 milijonov ton plastike, od tega se le 9 % reciklira. Preostanek bodisi konča na odlagališčih, sežge ali konča v morju, kar povzroči veliko škodo tako okolju kot zdravju ljudi. Mikroplastika je zdaj zelo razširjena po vsem svetu in jo je mogoče odkriti v človeškem telesu. Več kot 100 držav, vključno z Nemčijo in EU, poziva k celovitemu in ambicioznemu sporazumu, ki vključuje tudi finančno podporo državam v razvoju. nemški val poudarja, da države proizvajalke, kot sta Rusija in Savdska Arabija, blokirajo strožje predpise, industrija plastike pa pogosto vidi problem v pomanjkanju ravnanja z odpadki in ne v prekomerni proizvodnji.
Izzivi pogajanj
V času priprav na konferenco bo vloga plastičnega lobija obravnavana kritično. Znanstveniki poročajo o ustrahovanju in obrekovanju s strani industrije, medtem ko je prisotnih več lobistov kot delegatov EU. Ta dinamika bi lahko pomembno vplivala na pogajanja. V Nemčiji letno porabijo za ravnanje z odpadki 16 milijard evrov, kar ustreza 0,4 % BDP. Kljub tej porabi Nemčija ostaja največja evropska proizvajalka plastike, saj proizvede 8 milijonov ton na leto. V svetovni primerjavi tretjina vse plastike prihaja iz Kitajske, 20 % iz drugih azijskih držav in Severne Amerike.
Naraščajoče skrbi za okolje povzročajo tudi pritisk na vlade. Znanstveniki pozivajo k zmanjšanju proizvodnje plastike za 12-19 %, da bi dosegli podnebne cilje. V Severni Ameriki in Evropi je povprečna poraba plastike na osebo med 85 in 94 kg, na Kitajskem pa okoli 58 kg. Razprava o tem, kako ravnati s plastičnimi odpadki, je kompleksnejša kot kdaj koli prej in ponuja tako priložnosti kot recepte za izboljšave. Ostaja pa vprašanje, ali ženevska konferenca predstavlja zgodovinsko priložnost za učinkovit dogovor.