Bonitetna agencija Obseg: Nemčija je na dnu industrializiranih držav, ko gre za naložbe
Po poročanju www.berliner-zeitung.de razsežnost proračunske drame zvezne vlade še ni znana, a kanclerka že pripravlja prebivalstvo na "težke čase". Razsodba iz Karlsruheja ustvarja "novo realnost," je v torek v bundestagu dejal Olaf Scholz. Pravzaprav Nemčiji grozijo hude izgube, če vlada ne bo mogla sprejeti vzdržnega proračuna. Ker so naloge, s katerimi se sooča nemško gospodarstvo, ogromne. Finančni analitik Eiko Sievert iz berlinske bonitetne hiše Scope v intervjuju za Berliner Zeitung poudarja, da so se »naložbe javnega sektorja v Nemčiji v nekaj desetletjih močno povečale ...

Bonitetna agencija Obseg: Nemčija je na dnu industrializiranih držav, ko gre za naložbe
Glede na poročilo avtorja www.berliner-zeitung.de,
Razsežnost proračunske drame zvezne vlade še ni znana, a kanclerka že pripravlja prebivalstvo na "težke čase". Razsodba iz Karlsruheja ustvarja "novo realnost," je v torek v bundestagu dejal Olaf Scholz. Pravzaprav Nemčiji grozijo hude izgube, če vlada ne bo mogla sprejeti vzdržnega proračuna.
Ker so naloge, s katerimi se sooča nemško gospodarstvo, ogromne. Finančni analitik Eiko Sievert iz berlinske bonitetne hiše Scope v intervjuju za Berliner Zeitung poudarja, da so "naložbe javnega sektorja v Nemčiji že nekaj desetletij bistveno nižje kot v drugih velikih evropskih gospodarstvih."
»Neto investicije v osnovna sredstva javnega sektorja v Nemčiji so v zadnjih treh desetletjih v povprečju znašale le 0,1 odstotka BDP na leto,« poroča Scope v nedavni analizi. To pomeni, da je Nemčija močno zaostajala za drugimi velikimi gospodarstvi, kot so ZDA (1,3 odstotka), Španija (1,2), Velika Britanija (0,7), Francija (0,6) in Italija (0,2). Zaradi resnične potrebe po varčevanju se je Nemčija odrekla veliko denarja. Če bi bile naložbe skladne z drugimi večjimi gospodarstvi, bi nemška vlada v zadnjem desetletju vložila dodatne 303 milijarde evrov, piše v analizi.
Ta naložbeni zaostanek postaja vse pomembnejši, pravi analitik Scopea Sievert v intervjuju, saj se Nemčija sooča s "strukturnim pritiskom", kot so demografske spremembe in cilj doseči nevtralnost toplogrednih plinov do leta 2045. Nemčija ima temeljni problem: "Najnovejša odločitev ustavnega sodišča je pokazala meje sedanjega okvira za mobilizacijo javnih sredstev," pravi Sievert.
Dejstvo, da se Mednarodni denarni sklad (IMF) vmešava v nemško razpravo, jasno kaže, kako resna je situacija. Pred kratkim je vodja IMF Kristalina Georgiewa zvezno vlado pozvala k naložbam. "Da bi zagotovila rast, mora Nemčija vlagati v svojo infrastrukturo, zeleno preobrazbo gospodarstva in v spretnosti svojega prebivalstva," je prejšnji petek dejala Georgieva za Handelsblatt in tri druge evropske časopise. "Tukaj ne govorimo o nepomembnih naložbah - zlasti zato, ker je naslednji korak gospodarska prilagoditev umetni inteligenci."
Deutsche Bank Research v nedavnem poročilu ocenjuje, da bi lahko Nemčija v drugi polovici leta doživela tehnično recesijo. Šok zaupanja, ki ga je povzročila sodba zveznega ustavnega sodišča, in verjetni prisilni proračunski rezi prihodnje leto naj bi povzročili 0,2-odstotno zmanjšanje letne rasti, ocenjujejo analitiki. Tudi na dolgi rok časi verjetno ne bodo boljši, potencialna rast v naslednjih desetih letih pa bi lahko padla pod 0,5 odstotka.
Na splošno analiza kaže, da je nemški naložbeni zaostanek v zadnjih desetletjih negativno vplival na gospodarstvo in rast. Pomanjkanje naložb v infrastrukturo, zeleno preobrazbo gospodarstva in spretnosti prebivalstva bi lahko povzročilo nadaljnjo slabitev gospodarstva. To bi lahko na koncu pripeljalo do znatnih težav v nemškem in evropskem gospodarstvu. Nemška vlada bo zato morala sprejeti ukrepe za izboljšanje tega stanja in izvesti potrebne naložbe v prihodnosti.
Preberite izvorni članek na www.berliner-zeitung.de