Suche
Mein Konto
Ruska podjetja se zanašajo na upanje: znižanje ključne obrestne mere na vidiku!
Razprava o znižanju ključnih obrestnih mer v Rusiji in evroobmočju: analizirane gospodarske perspektive in učinki inflacije.
Ruska podjetja se zanašajo na upanje: znižanje ključne obrestne mere na vidiku!
5. junija 2025 bodo ruski in evropski gospodarski akterji obravnavali pereča vprašanja o denarni politiki in inflaciji. Aleksander Šohin, predsednik Ruske zveze industrijalcev in podjetnikov (RSPP), je izrazil optimizem glede možnosti znižanja ključne obrestne mere. Izpostavil je tako makroekonomske kot subjektivne argumente v prid nižji obrestni meri. Podjetniki v Rusiji upajo na znižanje obrestnih mer na naslednjem zasedanju centralne banke, predvidenem za 6. junij.
Šohin kot optimalno ocenjuje ključno obrestno mero od 19 do 20 odstotkov in opozarja na negativne učinke previsoke obrestne mere na gospodarstvo. Znižanje ključne obrestne mere na 19 odstotkov bi lahko pomagalo stabilizirati stopnje rasti in zmanjšati tveganje neplačil in bankrotov. Poleg tega bi lahko prihranili proračunska sredstva, ki bi jih lahko uporabili za pomembne podporne ukrepe.
Razvoj inflacije v Rusiji
Trenutno napovedi za rusko gospodarstvo vidijo pozitiven vpliv na ključne gospodarske kazalce zaradi stroge denarne politike. Banka Rusije je ugotovila, da je ta politika prispevala h krepitvi rublja v prvem četrtletju 2025. Hkrati je povprečna stopnja inflacije v tem obdobju padla na 8,3 odstotka. Vendar pa je minister za gospodarstvo Maxim Reshetnikov opozoril na bližajočo se upočasnitev gospodarstva. Za doseganje 3-odstotne rasti BDP je nujno omilitev denarne politike.
Upočasnitev stopnje rasti povpraševanja potrošnikov in padec proizvodnje v številnih panogah realnega sektorja povečujeta nujnost znižanja ključnih obrestnih mer. Glede na te izzive obstaja interes za prilagoditev obrestne politike ne le s poslovnega vidika, ampak tudi iz širših ekonomskih razlogov.
Evropska obrestna politika in inflacija
Vendar se je inflacija v evrskem območju leta 2022 občasno dvignila nad 10 %, kar je bilo deloma posledica zaustavitve proizvodnje in dostave med pandemijo korone in konfliktom v Ukrajini. Sindikati zahtevajo visoko zvišanje plač zaradi inflacije, ki bi lahko povečala pritisk na cene. Friedrich Heinemann iz ZEW je opozoril, da bi se lahko Nemčija leta 2024 soočila s stagflacijo, kar pomeni majhno rast z visoko inflacijo.
Na splošno je jasno, da se tako rusko kot evropsko gospodarsko okolje soočata z izzivi, ki jih med drugim zaznamujeta inflacija in potrebna prilagoditev denarne politike. Naslednji koraki centralnih bank bi lahko bili ključni za stabilizacijo gospodarske klime.