Nehaj s pravili! Nemčija hrepeni po pogumnih voditeljih!

Nehaj s pravili! Nemčija hrepeni po pogumnih voditeljih!

V nemškem poslovanju se pojavlja opazen trend: podpora ciljem raznolikosti se zmanjšuje, medtem ko razprava o vrnitvi k bolj izrazitim voditeljem pridobiva zagon. Thomas Tomkos, priznani kadrovski svetovalec z več kot 25-letnimi izkušnjami, opisuje v nedavnem članku Kapital pojav. Ugotavlja, da so podjetja, kot je SAP, pred kratkim odpravila cilje raznolikosti, ki so prej vplivali na pristop vodstva do nadomestil.

Ta obrat bi lahko pomenil naraščajočo potrebo po bolj pragmatičnem slogu vodenja. Šef Facebooka Mark Zuckerberg je prav tako pozval k odstranitvi zaščite pred sovražnimi sporočili in k vnosu več "moške energije" v podjetja. Po besedah ​​Tomkosa obstaja nenehna želja po močnih voditeljih, medtem ko se pravila upravljanja in vključujoči pristopi vodenja vedno bolj dojemajo kot ovira za podjetništvo.

Vrnitev korporativnih junakov

Finančna kriza leta 2008 ni pustila le gospodarskih brazgotin, temveč je povzročila tudi to, da so podjetniški junaki izginili iz mode. Tomkos poudarja, da trenutno nemško gospodarstvo trpi zaradi poplave regulative, ki odločevalcem pušča malo prostora za inovativno in fleksibilno delovanje. Pojavi se razprava o pretirani regulaciji in zanemarjanju temeljnih kompetenc v korist nepotrebnih pravil.

Izzivi, s katerimi se srečujejo menedžerji, pa niso omejeni le na birokratske ovire. Tomkos poudarja, da so ljudje na vodilnih položajih pogosto trmasti in ambiciozni – lastnosti, ki jih je, če jih pravilno izkoristimo, mogoče produktivno uporabiti za vodenje podjetja. Bistveno je spodbujati uspešnost in konkurenco kot gonilo uspeha, vendar v ožjih okvirih.

Tehnologija kot opora proti diskriminaciji

Vzporedno s tem dogajanjem se vedno bolj kritično obravnava tudi vprašanje jezikovne diskriminacije. Nedavna študija avtorja Springer opisuje, kako "nezavedna pristranskost" ustvarja nezavedne stereotipe, ki lahko vplivajo na vedenje posameznikov. Za soočanje s temi izzivi se razvijajo tehnološke rešitve. Napredek pri obdelavi naravnega jezika in strojnem učenju, kot so veliki jezikovni modeli (LLM) podjetij, kot sta OpenAI in Google, ponujajo obetavne pristope k prepoznavanju in zmanjševanju diskriminacije.

Primer tega je programska oprema DG, ki uporablja AI za samodejno prepoznavanje in zmanjšanje jezikovne diskriminacije. Ta programska oprema analizira stereotipno uporabo jezika z uporabo pristranskih slovarjev in pomaga spodbujati uravnoteženo in na raznolikost občutljivo predstavitev ljudi v besedilih in slikah. Poleg tega je obdelava slik kombinirana z računalniškim vidom za analizo vizualne vsebine in s tem razbijanje stereotipnih pričakovanj o vlogi.

Izvajanje takšnih tehnologij ne bi samo utrdilo dojemanja diskriminacije na strukturni ravni, ampak tudi sprožilo širšo razpravo o tem, kako se lahko podjetja prilagodijo novim stilom vodenja in ciljem raznolikosti. Videti je treba, kako se bosta ti dve področji razvijali in kakšen vpliv bosta imeli na nemško gospodarstvo.