Dolžniška kriza na globalnem jugu: Ogroženih 231 milijonov ljudi!
Dolžniška kriza v državah v razvoju se zaostruje: 47 držav mora velike deleže svojih prihodkov plačati upnikom.

Dolžniška kriza na globalnem jugu: Ogroženih 231 milijonov ljudi!
V zadnjih letih je številne države v razvoju v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki prizadela obsežna dolžniška kriza. Te države se borijo z visokimi dolgovi, ki pogosto predstavljajo več kot 10 odstotkov njihovih državnih prihodkov. Poročilo Misereorja in zavezništva erlassjahr.de kaže, da bo najmanj 47 "zelo obremenjenih držav" v naslednjih treh letih prisiljenih predati 15 odstotkov ali več svojih prihodkov tujim upnikom. poroča Süddeutsche Zeitung.
Študija zajema tuje obveznosti skupno 153 držav, ki so razvrščene kot države v razvoju ali del globalnega juga. Te države se v bistvu spopadajo z nizkim bruto domačim proizvodom, kar ogroža njihovo gospodarsko stabilnost. Približno polovica posojil teh držav je najetih v tujini, kar ustvarja precejšnja valutna tveganja poroča Tagesschau.
Zaskrbljujoče številke
Skrb vzbujajoča ugotovitev poročila je, da je okoli 231 milijonov ljudi v visoko zadolženih državah prizadetih zaradi skrajne revščine. To predstavlja približno 18 odstotkov celotnega prebivalstva teh držav, kar je krepko več kot dvakratnik svetovnega povprečja. Ti zaskrbljujoči podatki poudarjajo resnost položaja, v katerem so ujete najrevnejše države na svetu.
Poleg tega poročilo kaže, da se je število držav v razvoju, ki porabijo več kot 10 odstotkov svojih prihodkov za obresti, v zadnjem desetletju podvojilo. Trenutno 56 držav v razvoju plačuje več kot 10 odstotkov svojih državnih prihodkov za obresti, medtem ko jih mora 17 držav plačati več kot 20 odstotkov. dopolnjuje dnevne novice.
Poziv k dejanju
Vodja Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) Achim Steiner opozarja, da je napredek teh držav v zadnjih letih ogrožen. Poziva k takojšnjim ukrepom za preprečitev neplačil držav, vključno s pogumno pobudo za odpis dolga za spodbujanje gospodarske stabilnosti in rasti. V perspektivi je alarmantno servisiranje zunanjega dolga držav v razvoju, ki naj bi leta 2023 doseglo 1,3 bilijona evrov. Skrb vzbujajoče je predvsem povečanje plačil obresti iz najrevnejših držav, ki so se lani početverilo na 34 milijard evrov.
O teh izzivih bodo razpravljali zlasti v okviru srečanja G20 v Cape Townu, kjer bodo razpravljali o rešitvah za podporo prizadetim državam. poroča Süddeutsche Zeitung.