Stanje dolga na globalnem jugu: zasebni sektor kot glavni upnik (82 znakov)

Stanje dolga na globalnem jugu: zasebni sektor kot glavni upnik (82 znakov)

Poročilo o dolgu za leto 2024, ki sta ga objavila Misereor in zavezništvo Erlassjahr.de, prikazuje zaskrbljujočo sliko stanja dolga v številnih državah na globalnem jugu. Od 152 obravnavanih držav jih ima 130 "vsaj rahlo kritično" dolžniško stanje, 24 pa jih je razvrščenih kot "zelo kritično". To kaže na zaskrbljujoč porast v primerjavi z obdobjem pred pandemijo, ko je le 37 odstotkov držav veljalo za kritično zadolžene. Največ dolgov imajo države, kot so Pakistan, Šrilanka in Libanon.

Struktura upnikov vključuje zasebne, multilateralne in bilateralne javne upnike. Zasebni upniki, vključno z zavarovalnicami in investicijskimi skladi, imajo večino terjatev do javnih dolžnikov na globalnem jugu. Pomembni so tudi multilateralni upniki, kot sta IMF in Svetovna banka. Poudarjeno je, da bi morali vsi upniki, zlasti zasebni, obvezno sodelovati pri razdolževanju za podporo državam globalnega juga.

Visok državni dolg vodi do drastičnih ukrepov, kot je varčevalna politika, ki posledično vpliva na osnovne socialne storitve. V državah, kot je Šrilanka, zaradi takšnih ukrepov naraščajo podhranjenost, osip in brezposelnost mladih. Poudarjeno je, da varčevalne politike še posebej močno prizadenejo ranljive skupine, kot so ženske in otroci. Privatizacija dobičkov in socializacija stroškov s strani zasebnih upnikov sta v središču kritik.

Poročilo o dolgu poziva k prerazporeditvi mehanizmov politike odpisa dolga, da se upoštevajo dolgoročni razvojni obeti prizadetih držav. Jasno je, da sedanji ukrepi ne zadostujejo za reševanje situacije. Priporočila zvezni vladi, naj sledi koalicijski pogodbi in se osredotoči na odpis dolga, ocenjujejo kot nujen korak pri premagovanju dolžniške krize.