Države v vzponu plačujejo rekordne zneske za dolg – strokovnjaki pozivajo k celovitemu odpisu dolga
Dolg na globalnem jugu na rekordni ravni: glede na poročilo države v razvoju plačajo več kot milijardo dolarjev na dan tujim upnikom. Kritična situacija zahteva celovite ukrepe. #DolžniškaKriza #RazvojnaPomoč #Odpis Dolga

Države v vzponu plačujejo rekordne zneske za dolg – strokovnjaki pozivajo k celovitemu odpisu dolga
Glede na nedavno poročilo se države v razvoju in države v vzponu soočajo z najvišjimi stopnjami servisiranja dolga. Glede na letošnje poročilo o dolgu Misereorja in erlassjahr.de zadolžene države z globalnega juga tujim upnikom plačajo več kot milijardo ameriških dolarjev na dan. Od 152 pregledanih držav po vsem svetu jih je 130 vsaj rahlo kritično zadolženih, pri čemer 45 držav porabi več kot 15 odstotkov državnih prihodkov za servisiranje dolga.
Poročilo razkriva, da več kot 3,3 milijarde ljudi živi v državah, ki porabijo več za odplačilo dolgov kot za izobraževanje in zdravstvo. Pred pandemijo COVID-19 je bilo 37 odstotkov anketiranih držav v kritični ali zelo kritični dolžniški situaciji, v primerjavi s 55 odstotki zdaj. Strokovnjak za Misereor Klaus Schilder poudarja, da celovita razdolžitev predstavlja možno rešitev za izhod iz dolžniške krize.
Politična koordinatorka erlassjahr.de, Kristina Rehbein, se osredotoča na pomen vidika človekovih pravic v državah dolžnicah namesto na čisti profitni interes upnikov. Poleg tega je zvezna vlada pozvana, naj sprejme ukrepe za vključitev zasebnih upnikov v odpis dolgov in spodbuja odpis dolga kot sredstvo za krepitev financiranja varstva podnebja.
Ministrica za razvoj Svenja Schulze opozarja na učinke prekomerne zadolženosti na stabilnost svetovnega gospodarstva in poziva k hitrim in vzdržnim rešitvam. Kitajska je navedena kot največja državna upnica revnih držav, čeprav bi bilo treba okrepiti tudi vključevanje zasebnih upnikov. Kljub rahlemu izboljšanju dolžniškega stanja v nekaterih državah se pričakuje, da bo stanje dolga ostalo zaostreno brez olajšav ali znižanj, zlasti glede na počasnejšo gospodarsko rast po pandemiji.