Šrilanka je globoko v dolžniški krizi: finančni strokovnjak analizira ozadje in odgovorne.

Šrilanka je globoko v dolžniški krizi: finančni strokovnjak analizira ozadje in odgovorne.

Po poročanju taz.de,

Šrilanka je globoko v dolžniški krizi, ki se je v zadnjih dveh letih še poslabšala. Gospodarstvo države se je skrčilo za 7,8 odstotka, stopnja revščine pa je narasla na 25 odstotkov. Sociolog Ahilan Kadirgamar glavno krivdo za to krizo vidi v neoliberalni razvojni poti, ki sta jo začrtala IMF in Svetovna banka.

Državna valuta, rupija, je bila razvrednotena, zaradi česar se je veliko uvoženega blaga podražilo za 80 odstotkov. Ljudje si teh dobrin ne morejo več privoščiti. Stroški elektrike so se za najrevnejše potrojili ali početverili. Vlada se je zdaj z IMF dogovorila za posojilo v višini 2,9 milijarde dolarjev, vendar to vključuje pogoje, kot so zmanjšanje porabe in privatizacija.

Dolžniška kriza Šrilanke je tesno povezana s krizo ponudbe in cenovnim šokom, ki sta povzročila množične proteste. Predsednik Gotabaya Rajapaksa je moral celo pobegniti pred protesti julija 2022. Tudi Kitajska igra vlogo v tej krizi, saj je država v preteklosti financirala številne projekte na Šrilanki.

Vendar pa dolg do Kitajske predstavlja le približno 13 ali 14 odstotkov zunanjega dolga. Večino dolga sestavljajo komercialna posojila. Šrilanka se trudi odplačevati ta dolg, zaradi česar se država sooča z negotovo prihodnostjo.

Razvojno financiranje in vrsta projektov, ki prihajajo s Kitajske ali multinacionalnih korporacij, so propadle države na globalnem jugu. Šrilanka je ena prvih držav, ki je šla skozi to dolžniško krizo. Obstaja možnost, da bi do podobnih kriz prišlo tudi v drugih državah.

Ni jasno, kako se bo svetovni red razvijal glede na razvoj dogodkov v državah Brics, kot sta Indija in Kitajska, pa tudi glede na reformne načrte Svetovne banke. Videti je treba, kako se bodo razvijale razmere na Šrilanki in kakšen vpliv bo ta dolžniška kriza imela na druge države.