Davčni načrti v krizi: Kdo plačuje dodatke za vožnjo v službo in restavracije?

Davčni načrti v krizi: Kdo plačuje dodatke za vožnjo v službo in restavracije?

Ministrstvo za finance v Magdeburgu se sooča z izzivom ocene finančnega učinka načrtovane davčne olajšave, zlasti zvišanja olajšave za prevoz na delo in znižanja DDV na hrano v restavracijah. Tiskovna predstavnica finančnega ministra Michaela Richterja (CDU) je pojasnila, da bodo zanesljive ocene možne šele po predložitvi ustreznih zveznih zakonov. Kljub tej negotovosti se projekti načeloma obravnavajo kot potrebni, da bi Nemčiji dali nujno potrebne spodbude za rast.

Vendar pa se pojavlja odpor. Poroča ZDF da raziskava »Süddeutsche Zeitung« kaže ogromen odpor zveznih dežel proti načrtovanim ukrepom. Zlasti se zahteva, da zvezna vlada sama financira davčne izgube, ki so posledica teh sprememb zakona. Načelo »Kdor troši, mora tudi plačati«, kot ga je oblikoval predstavnik Zelenih za finančno politiko v državnem parlamentu Olaf Meister, postaja vse pomembnejše.

Politične reakcije in zahteve

Kritike prihajajo iz različnih zveznih dežel. Saški finančni minister Christian Piwarz (CDU) izraža zaskrbljenost, da zvezna vlada s svojimi zakonodajnimi predlogi povzroča manjše prihodke deželam in občinam. Berlinski finančni minister Stefan Evers (CDU) poudarja zaostrene proračunske razmere, medtem ko drugi glasovi, kot je politik SPD Andreas Dressel, ocenjujejo zvišanje dodatka za dnevno vožnjo kot "lažno spodbudo" in ne vidijo prednostne naloge za znižanje DDV.

V Mecklenburg-Predpomorjanskem poudarjajo, da je odobritev spremembe zakona odvisna od pripravljenosti zvezne vlade, da nadomesti nastali izpad prihodkov. Trenutna davčna ocena kaže nižje prihodke od pričakovanih, kar dodatno omejuje finančno prožnost zvezne, državne in lokalne vlade. Načrtovano davčno razbremenitev je zato treba razumeti ne le kot ekonomsko spodbudo, ampak tudi kot potencialno tveganje za občinske proračune.

Finančni vpliv in napovedi

Ocenjeni primanjkljaj prihodkov iz obeh ukrepov bi lahko v obdobju znašal okoli 23 milijard evrov, od tega približno 12,5 milijarde evrov za države in občine. Zeleni v državnem parlamentu zato pozivajo k jasnim predpisom, ki bodo zagotovili, da se ob uveljavitvi davčne olajšave finančno breme ne prenese na že tako močno obremenjene proračune držav in občin.

Dejanski cilj zvezne vlade, da do leta 2026 zniža prometni davek na hrano v gostinstvu na sedem odstotkov, temelji na predpostavki finančne sposobnosti. Negotovosti v zvezi z razdelitvijo stroškov in pomanjkanje dogovora o morebitnem povračilu stroškov s strani zvezne vlade bremenijo razprave o davčnih načrtih in postavljajo vprašanja o prihodnosti ciljne davčne olajšave.