Suche
Mein Konto
Zaposlitev za krajši delovni čas v Nemčiji še naprej narašča
Novi podatki: Več kot četrtina zaposlenih v Nemčiji ne dela s polnim delovnim časom. Statistični podatki kažejo porast zaposlitev za krajši delovni čas, predvsem med ženskami. Razprave o pomanjkanju kvalificiranih delavcev in krajšem delovnem času se razgrevajo.
Zaposlitev za krajši delovni čas v Nemčiji še naprej narašča
Trend zaposlovanja s krajšim delovnim časom v Nemčiji se je lani nadaljeval. Po podatkih zveznega statističnega urada je 31 odstotkov zaposlenih delalo s skrajšanim delovnim časom, kar skupaj ustreza 12,2 milijona ljudi. V primerjavi z letom 2022 se je stopnja zvišala za odstotek. Ženske so še posebej verjetno zaposlene s krajšim delovnim časom, saj jih je to obliko zaposlitve 50 odstotkov, v primerjavi s samo 13 odstotki moških. Pred desetimi leti je bila stopnja s krajšim delovnim časom 48 odstotkov za ženske in 10 odstotkov za moške.
Za ženske rojstvo lastnega otroka vodi predvsem v skrajšanje delovnega časa. Lani je bilo 67 odstotkov vseh mater z vsaj enim otrokom, mlajšim od 18 let, zaposlenih s krajšim delovnim časom, v primerjavi z le devetimi odstotki vseh očetov. Pri zaposlenih brez otrok so razlike manj očitne. S skrajšanim delovnim časom je bilo zaposlenih 39 odstotkov žensk brez otrok, s krajšim delovnim časom pa 16 odstotkov moških brez otrok.
Razlogi za zaposlitev s krajšim delovnim časom so različni. Ženske so povedale, da kot razlog vidijo varstvo otrok v 27 odstotkih primerov, moški pa le v slabih šestih odstotkih. Pri 24 odstotkih moških sta bila vzrok za skrajšan delovni čas usposabljanje ali izpopolnjevanje ter študij, v primerjavi z le osmimi odstotki žensk. Vendar jih več kot četrtina manj dela na lastno željo, ne da bi pri tem vplivale zdravstvene omejitve ali družinske obveznosti.
Glede na pomanjkanje kvalificiranih delavcev se razpravlja o večji aktivaciji honorarnih sodelavcev. Statistiki so navedli, da je imela večina deficitarnih poklicev za neakademske kvalificirane delavce v Nemčiji delež s krajšim delovnim časom, ki je precej pod povprečjem. Izjema sta področji zdravstva in zdravstvene nege ter geriatrične oskrbe, kjer je bil delež zaposlenih s krajšim delovnim časom bistveno nadpovprečen. V drugih sektorjih, kot so energetika ali sanitarna in klimatska tehnika, je bila stopnja skrajšanega delovnega časa sorazmerno nizka.