Delež žensk s krajšim delovnim časom je bistveno višji kot pri moških

Delež žensk s krajšim delovnim časom je bistveno višji kot pri moških

Leta 2024 bo delo s krajšim delovnim časom v Nemčiji ostalo pretežno med ženskami, kažejo podatki zveznega statističnega urada na podlagi mikrocenzusa. Medtem ko približno polovica zaposlenih žensk dela s krajšim delovnim časom, je delež moških le okoli 13 odstotkov. Skupna stopnja dela s skrajšanim delovnim časom med vsemi zaposlenimi se je nekoliko povečala s 30 na 31 odstotkov. Na odločitev o skrajšanju delovnega časa vpliva predvsem rojstvo otroka. Dve od treh mater z mladoletnimi otroki sta zaposleni s krajšim delovnim časom, v primerjavi z le enim od 11 očetov. Glavni razlogi za omejeno zaposlitev mater so predvsem skrb za otroka, očetje pa kot razlog pogosto navajajo ukrepe usposabljanja ali nadaljnjega izobraževanja.

Opazno je, da ljudje na začetku delovne dobe le redko delajo s krajšim delovnim časom, po 65. letu pa stopnja strmo naraste na več kot 75 odstotkov. Kljub pomanjkanju kvalificiranih delavcev je treba opozoriti, da prehod s krajšim delovnim časom na polni delovni čas ponuja rešitev le v določenih sektorjih. Na področjih, kjer prevladujejo moški, kot so energetika, ogrevanje, sanitarna in klimatska tehnika ali v gradbeništvu, je stopnja skrajšanega delovnega časa okoli 5 odstotkov. Nasprotno pa na področjih geriatrične nege in zdravstva beležimo 43- oziroma 39-odstotno zaposlenost s krajšim delovnim časom, čeprav je obremenitev tukaj ocenjena kot izjemno visoka.