Turingija: Po koroni visoki krediti – Računsko sodišče opozarja na tveganja!

Turingija: Po koroni visoki krediti – Računsko sodišče opozarja na tveganja!

Turingija je v času finančnega preobrata. Svobodna država prvič po pandemiji korone najema velika posojila za financiranje proračuna. Državni proračun je težak skoraj 14 milijard evrov. Predsednica računskega sodišča Kirsten Butzke ob tem opozarja na tveganja, povezana s temi naraščajočimi dolgovi. V jasnem pozivu poziva k sistemu zgodnjega opozarjanja za spremljanje proračunskega stanja. Butzke načrtovani investicijski program za občine, ki vključuje milijardo evrov do leta 2029 in se financira s posojili razvojne banke, opisuje kot skriti državni dolg.

Posebej zaskrbljujoč je demografski razvoj Turingije: število prebivalcev in s tem delovno aktivnih se zmanjšuje. To neizogibno vodi v nižje prihodke. Kljub finančnim izzivom Turingija v zadnjih letih, razen v času korone, ni najela novih posojil in je poplačala del obstoječih dolgov. Odplačevanje dolga države pa je že od leta 2025 prekinjeno, kar bi lahko dodatno poslabšalo finančno situacijo.

Napovedi in finančno načrtovanje

Prihodnje leto Turingija načrtuje posojila v višini okoli 600 milijonov evrov, nato pa v letu 2027 okoli 500 milijonov evrov. Skupno je za dvojni proračun 2026/27 predvidenih okoli 1,1 milijarde evrov posojil. Butzke poudarja, da dolg ni brezplačen in da plačila obresti in glavnice močno omejujejo finančno fleksibilnost države. Po napovedih bo morala Turingija letos plačati okoli 250 milijonov evrov obresti.

Poleg tega bi moralo poročilo o stabilnosti zagotavljati dobro utemeljene napovedi o porabi in dolgovih svobodne države. Poročilo bi lahko bilo znanstveno podprto, podobno kot model v Schleswig-Holsteinu, na katerega opozarja Butzke. Zvezna vlada že pripravlja trajnostno poročilo, ki bi lahko služilo kot model. Potreba po dobrem finančnem upravljanju postaja vse bolj jasna, zlasti v časih, ko se finančna prožnost zmanjšuje.

Solidarnostni pakt II in finančna podpora Turingije

Pomemben vidik finančne politike Turingije ostaja Solidarnostni pakt II, ki obstaja od leta 2005 do 2019. Ta pakt zagotavlja novim zveznim deželam, ki vključujejo Turingijo, finančna sredstva zvezne vlade. Skupaj bodo nove dežele prejele 156,7 milijarde evrov, pri čemer bo Turingija prejela 14,31 % letno razdeljenih zneskov iz košarice I, kar ustreza približno 15,07 milijarde evrov.

Za leto 2019 je imela Turingija na voljo okoli 300 milijonov evrov sredstev. Vendar se dodelitve iz Solidarnostnega pakta II zmanjšujejo in neposredno vplivajo na prihodnja finančna sredstva Svobodne države. To ponazarja izzive, s katerimi se sooča finančna politika Turingije – tako v sedanjosti kot v prihodnosti.