Trump zvišuje carine na jeklo: obstaja nevarnost nove trgovinske vojne z EU?

Trump zvišuje carine na jeklo: obstaja nevarnost nove trgovinske vojne z EU?

Ameriški predsednik Donald Trump je 31. maja 2025 napovedal, da bo podvojil posebne carine na uvoz jekla in aluminija s 25 na 50 odstotkov. Ta odločitev je padla med tekočimi pogajanji med EU in ZDA, za katere se je prej zdelo, da upajo na sporazumno rešitev po pogovorih Trumpa in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Evropska komisija se na to napoved sprva ne bo odzvala, da bi se osredotočila na pogajanja.

Situacija je prišla do vrhunca, potem ko so države EU aprila napovedale proticarine v višini med 10 in 25 odstotki kot odgovor na prejšnjo tarifno politiko ZDA. Te proticarine bi zdaj lahko vplivale na ameriške proizvajalce kavbojk, motornih koles, govedine in citrusov. Trump carine opravičuje z argumentom, da želi popraviti trgovinska neravnovesja in okrepiti domačo jeklarsko industrijo. Poleg tega je treba prihodke od carin uporabiti za financiranje znižanja davkov.

Odzivi na tarifne objave

Ameriška vlada utemeljuje carine z razlogi za nacionalno varnost, argument, ki ga EU navaja kot nezdružljivega s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Evropska jeklarska industrija izraža zaskrbljenost zaradi morebitne izgube proizvodnje in delovnih mest zaradi novih carin. Leta 2024 so bile ZDA drugi največji izvozni trg za evropske proizvajalce jekla, saj so tja poslale 16 odstotkov svojega izvoza.

Med prizadetimi podjetji je Thyssenkrupp Steel v Nemčiji, ki ga nove carine manj prizadenejo, saj je njegov glavni trg v Evropi. Pri tem se postavlja vprašanje, ali ZDA in EU ne bi mogli skupaj ukrepati proti presežnim zmogljivostim na svetovnem trgu, zlasti proti cenovnemu dampingu s Kitajske.

Prvi korak je EU naredila 12. marca 2025, ko je uvedla 25-odstotne carine na uvoz izdelkov iz jekla in aluminija v ZDA. Naslednji mesec je EU napovedala proticarine, ki bodo začele veljati 1. aprila 2025. Te dodatne carine vplivajo na široko paleto ameriških izdelkov, vključno z viskijem bourbon, konzolami za videoigre in čolni, pri čemer nekateri zneski carin dosežejo celo 50 odstotkov. EU namerava uvesti dodatne carine tudi na druge ameriške kmetijske in industrijske izdelke.

Globalni vpliv in prihodnost

Po mnenju Inštituta za svetovno gospodarstvo (IfW) bodo imele carine le minimalen vpliv na evropsko gospodarstvo, saj izdelki iz jekla in aluminija predstavljajo le okoli 5 odstotkov izvoza EU. Vendar je vpliv na določene izdelke močno odvisen od povpraševanja in razpoložljivosti alternativnih izdelkov. Nemško modno združenje na primer predvideva, da bo vpliv na kavbojke majhen, saj vrednost uvoza iz ZDA predstavlja le 0,1 odstotka vsega uvoza kavbojk.

Možnost večje trgovinske vojne je odvisna od nadaljnjih Trumpovih dejanj, ki bi lahko vključevala carine na avtomobile in drugo blago iz EU. Vendar se zdi, da se je EU pripravljena pogajati in bi lahko razmislila o dogovoru o razširitvi ameriškega izvoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Na mednarodni ravni se na situacijo odzivajo tudi druge države: Kanada je napovedala nove uvozne carine na ameriške izdelke v vrednosti 29,8 milijarde kanadskih dolarjev s carinsko stopnjo 25 odstotkov. Medtem ko Velika Britanija, Japonska in Avstralija sprva niso sprejele nobenih protiukrepov, je Kitajska napovedala, da bo sprejela "vse potrebne ukrepe" za zaščito lastnih interesov, in kritizirala ameriške carine kot kršitve pravil WTO.

V vedno bolj zapletenem trgovalnem okolju je treba še videti, kakšne korake bodo naredili mednarodni akterji in kako se bodo razvijale tržne razmere.

Informacije prihajajo iz sueddeutsche.de in tagesschau.de.