Trumpov vprašljiv načrt: oslabiti dolar, rešiti industrijo?

Trumpov vprašljiv načrt: oslabiti dolar, rešiti industrijo?

Ameriški predsednik Donald Trump sledi kontroverznemu načrtu za oslabitev dolarja, da bi okrepil domačo industrijo. Ta načrt, znan kot Mar-a-Lago Accords, je oblikoval Stephen Miran, predsednik Trumpovega gospodarskega svetovalnega sveta. Miran trdi, da status dolarja kot svetovne rezervne valute obremenjuje ameriško gospodarstvo in prispeva k deindustrializaciji. Veliko povpraševanje po dolarju vodi do povečanja njegove vrednosti, zaradi česar je ameriško blago dražje in povzroča trgovinski primanjkljaj. V odgovor na ta razvoj mnogi ameriški proizvajalci selijo proizvodnjo v tujino, kar posledično ogroža delovna mesta.

Je pa razmerje med dolarjem in trgovinskim primanjkljajem bolj zapleteno, kot to predstavlja Miran. Tuji vlagatelji imajo državne obveznice ZDA, da stabilizirajo svoje menjalne tečaje, vendar se pogosto izogibajo vlaganju v druga ameriška sredstva. Zgodovinsko gledano dolar kot rezervna valuta v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja ni imel škodljivega vpliva na tekoči račun ZDA. Tudi vzroki za primanjkljaj tekočega računa so različni; odvisni so med drugim od razmerja med nacionalnim varčevanjem in investicijami.

Izzivi sporazuma Mar-a-Lago

Leta 2024 je proračunski primanjkljaj ZDA znašal 6,4 % BDP, primanjkljaj tekočega računa pa manj kot 4 %. Miranov načrt se šteje za napačen, ker je dolar le eden od mnogih dejavnikov, ki prispevajo k trgovinskim primanjkljajem. Zapiranje proračunskega primanjkljaja bi lahko bilo lažje kot trgovinska vojna, vendar bo zahtevalo politično ukrepanje v kongresu. Kljub visoki stopnji avtomatizacije je moč ameriškega gospodarstva še vedno zanimiva za mednarodne vlagatelje.

Kritiko Trumpovega pristopa krepijo trenutni gospodarski trendi in globalno politično dogajanje. Kitajska je na primer obtožena izkrivljanja svetovne alokacije kapitala z javnimi politikami, ki ustvarjajo čezmerne prihranke. Pomanjkanje socialne varnosti ter nerazviti kreditni in varčevalni instrumenti na Kitajskem prisilijo gospodinjstva, da varčujejo več, medtem ko dobiček podjetij koristi zaradi padajočih nadomestil za delo.

Globalne posledice in prihodnji obeti

Strategije kitajske vlade za vplivanje na alokacijo kapitala prek državnih podjetij in javnih subvencij pomembno vplivajo na mednarodno trgovino in ameriško gospodarstvo. Poleg tega se trgovinska politika ZDA pogosto obravnava z doktrino „vzajemnosti“, katere cilj je uporaba tarif trgovinskih partnerjev za ameriške izdelke v zrcalni podobi. Trdi se, da so potrebne posebne tarife, odvisne od elastičnosti povpraševanja po uvoženem blagu, da ne bi zvišali potrošniških cen.

V sedanjem večpolarnem svetu bi lahko erozija dolarja kot glavne rezervne valute dolgoročno bila v nasprotju z interesi ZDA in destabilizirala svetovni finančni trg. Protagonisti novih carinskih ukrepov te carine vidijo tudi kot sredstvo za nadzor tujega izvoza in zmanjšanje davčne obremenitve državljanov ZDA. Vendar je ta pristop lahko zavajajoč in postavlja vprašanje, ali bo namerna oslabitev dolarja dejansko okrepila ameriško industrijo ali pa se bo izkazala za samouničujočo.

Na splošno je treba še videti, kako bodo sporazum Mar-a-Lago in z njim povezane gospodarske politike vplivale na ameriško gospodarstvo in razmere v mednarodni trgovini. Izzivi na svetovnem prizorišču in spreminjajoče se gospodarsko okolje zahtevajo inovativne odzive in trajnostne politike.