Turška centralna banka ponovno zvišala ključno obrestno mero: Kaj to pomeni za finančne trge?
Turška centralna banka je ponovno zvišala ključno obrestno mero, tokrat za 2,5 odstotne točke na 42,5 odstotka. Banka je dejala, da bo "cikel" dvigovanja obrestnih mer končala čim prej, vendar bo ohranila strogo denarno politiko, dokler ne bo zagotovljena stabilnost cen. Uradna stopnja inflacije v Turčiji je oktobra lani dosegla vrh pri 85 odstotkih, trenutno pa znaša skoraj 62 odstotkov. Opazovalci krivijo finančno politiko predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, ki se je dolgo upiral višjim obrestnim meram in z dragimi volilnimi darili dodatno podžgal inflacijo. Vpliv na trg in finančni sektor...

Turška centralna banka ponovno zvišala ključno obrestno mero: Kaj to pomeni za finančne trge?
Turška centralna banka je ponovno zvišala ključno obrestno mero, tokrat za 2,5 odstotne točke na 42,5 odstotka. Banka je dejala, da bo "cikel" dvigovanja obrestnih mer končala čim prej, vendar bo ohranila strogo denarno politiko, dokler ne bo zagotovljena stabilnost cen. Uradna stopnja inflacije v Turčiji je oktobra lani dosegla vrh pri 85 odstotkih, trenutno pa znaša skoraj 62 odstotkov. Opazovalci krivijo finančno politiko predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, ki se je dolgo upiral višjim obrestnim meram in z dragimi volilnimi darili dodatno podžgal inflacijo.
Vpliv na trg in finančno industrijo
Zvišanje obrestnih mer turške centralne banke kaže, da ostaja zavezana nadzorovanju inflacije. Dolgoročno bi to lahko privedlo do stabilizacije gospodarstva in finančnega trga v Turčiji. Hkrati pa bi lahko visoke obrestne mere upočasnile tudi kreditno in investicijsko aktivnost v državi, kar bi lahko povzročilo upočasnitev gospodarske rasti.
Mednarodne vlagatelje bi lahko pritegnile višje obrestne mere, saj lahko pričakujejo boljši donos svojih naložb v Turčiji. Po drugi strani pa bi lahko visoka inflacija in stroga denarna politika povzročila upad zaupanja v turško liro, kar bi lahko povzročilo devalvacijo valute.
vir
Glede na poročilo avtorja www.zeit.de
Preberite izvorni članek na www.zeit.de