Nepričakovan upad inflacije v Švici - Kaj je v ozadju presenetljivega razvoja dogodkov? Strokovna analiza
Po poročilu www.tagesanzeiger.ch se je inflacija v Švici presenetljivo znižala. Številni strokovnjaki so pričakovali, da se bo inflacija dvignila zaradi višjih najemnin, a uradni podatki kažejo, da so se cene novembra v primerjavi z istim mesecem lani zvišale le za 1,4 odstotka. To je za 0,3 odstotne točke manj kot prejšnji mesec. Podražitve so pomagale nadomestiti nižje cene v hotelirstvu, paketnih počitnicah v tujini, goriv, kurilnega olja in sadne zelenjave. Jasno pa je tudi, da podražitve najemnin že vplivajo na inflacijo, saj se je zvišala referenčna obrestna mera, ki najemodajalcem pod določenimi pogoji omogoča...

Nepričakovan upad inflacije v Švici - Kaj je v ozadju presenetljivega razvoja dogodkov? Strokovna analiza
Po poročilu www.tagesanzeiger.ch se je inflacija v Švici presenetljivo znižala. Številni strokovnjaki so pričakovali, da se bo inflacija dvignila zaradi višjih najemnin, a uradni podatki kažejo, da so se cene novembra v primerjavi z istim mesecem lani zvišale le za 1,4 odstotka. To je za 0,3 odstotne točke manj kot prejšnji mesec.
Podražitve so pomagale nadomestiti nižje cene v hotelirstvu, paketnih počitnicah v tujini, goriv, kurilnega olja in sadne zelenjave. Jasno pa je tudi, da dvigi najemnin že vplivajo na inflacijo, saj se je zvišala referenčna obrestna mera, ki najemodajalcem pod določenimi pogoji omogoča zvišanje najemnin.
Vprašanje, ki si ga zdaj postavljajo številni strokovnjaki, je, koliko se bo inflacija spet dvignila. K inflaciji naj bi prispevali dejavniki, kot so šibko gospodarstvo in načrtovani dvigi cen, kot sta dvig DDV in ponovno dvig referenčne obrestne mere. Groba ocena kaže, da bi lahko ti učinki skupaj prispevali približno pol odstotne točke k inflaciji.
Za švicarsko nacionalno banko to pomeni, da se pričakuje, da bo inflacija večji del leta 2024 ostala v območju od 2,1 do 2,2 odstotka. Čeprav je to zunaj ciljnega razpona od 0 do 2 odstotka, ki ga SNB enači s stabilnostjo cen, ni takojšnjega razloga za zaostrovanje denarne politike.
Vendar je treba opozoriti, da dvigi cen, kot so referenčne obrestne mere za stanovanja, DDV in tarife za elektriko, niso spremenljivke, ki bi bile odvisne od gospodarskega položaja, ampak so regulirane cene. Takšne podražitve povzročijo enkraten učinek, ki po dvanajstih mesecih izgine iz statistike.
S finančnega vidika ta razvoj kaže, da se bo inflacija v Švici ponovno povečala in da bi to skupaj z drugimi gospodarskimi dejavniki lahko vplivalo na trg in finančni sektor. Načrtovano zvišanje DDV in ponovno zvišanje referenčne obrestne mere bi lahko dodatno pospešilo inflacijo in vplivalo na različne naložbene strategije. Vendar bi bilo treba opraviti podrobnejše izračune in analize, da bi ugotovili točen vpliv na trg.
Ključnega pomena je pozorno spremljanje tega razvoja in spremljanje vpliva na finančno industrijo, da bi po potrebi prilagodili obstoječe strategije.
Preberite izvorni članek na www.tagesanzeiger.ch