Rast švicarskega gospodarstva in vloga priseljevanja - zanimiva spoznanja finančnega strokovnjaka

Rast švicarskega gospodarstva in vloga priseljevanja - zanimiva spoznanja finančnega strokovnjaka

Po poročanju www.nzz.ch se je švicarski BDP lani povečal za 1,2 odstotka, v nasprotju z državami, kot sta Nemčija in Avstrija, kjer se je BDP skrčil. Ena od kritik te rasti je, da priseljevanje zgolj napihuje BDP, ne da bi koristilo posameznim državljanom. Vendar pa Jan-Egbert Sturm, vodja centra za ekonomske raziskave na ETH Zürich, trdi, da rast zahteva dodatne vire, vključno z vedno večjim številom delavcev, kar posledično vodi v priseljevanje.

Sturm poudarja, da je dolgoročna potencialna rast švicarskega gospodarstva deloma odvisna od povečanja števila zaposlenih, deloma pa od povečanja produktivnosti. Trdi, da bi brez priseljevanja rast produktivnosti gospodarstva upadla, ker se gospodarstvo opira na dobro usposobljen človeški kapital, ki ga s staranjem domorodnega prebivalstva postaja vse manj.

Drugi dejavnik je, da zaposleni ljudje v Švici delajo vse manj in uživajo več v prostem času. To vodi do pomanjkanja delovne sile, ki jo je treba zapolniti s priseljevanjem. Kljub temu pa rast gospodarstva ni povečala BDP na prebivalca bolj, ker je švicarsko prebivalstvo imelo koristi od večje blaginje, ki je mnogim ljudem omogočila manj dela. Poleg tega je rast privedla do tega, da je organizacijam socialnega varstva na voljo več denarja in manj sporov glede razdelitve.

Na splošno analiza kaže, da je rast švicarskega gospodarstva odvisna od priseljevanja in povečane produktivnosti ter da je prebivalstvo imelo koristi od povečane blaginje, ki je mnogim omogočila več prostega časa in manj dela. To poročilo poudarja pomen izboljšav priseljevanja in produktivnosti za gospodarsko rast in blaginjo države.