Stran od povsem celovite miselnosti: šef IHK poziva k osebni odgovornosti

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Šefica IHK Susanne Herre kritizira "vsevključujočo mentaliteto" gospodarstva. Zahteva osebno odgovornost in podpira zvezno vlado pri ukrepih za rast.

IHK-Chefin Susanne Herre kritisiert die "Vollkasko-Mentalität" der Wirtschaft. Sie fordert Eigenverantwortung und unterstützt die Bundesregierung bei Wachstumsmaßnahmen.
Šefica IHK Susanne Herre kritizira "vsevključujočo mentaliteto" gospodarstva. Zahteva osebno odgovornost in podpira zvezno vlado pri ukrepih za rast.

Stran od povsem celovite miselnosti: šef IHK poziva k osebni odgovornosti

Susanne Herre, generalna direktorica regije IHK Stuttgart, je v aktualnem video podcastu SWR "To the point! Intensive" izrazila jasno kritiko pomanjkanja osebne odgovornosti podjetij v času krize. Ugotavlja, da podjetniki pogosto prehitro zaprosijo za podporo države, namesto da bi sami ukrepali. Ta »popolnoma celovita miselnost« je pojav, ki se je povečal od koronske krize, ko so bili uvedeni številni programi financiranja za podporo gospodarstvu. Herre poziva k odstopu od tega odnosa, da bi ponovno v ospredje postavili odgovornost podjetij. Regija IHK Stuttgart ima trenutno 175.000 podjetij članic.

Razprava poteka v času, ko je zvezna vlada sprožila pobudo s svojim pospeševalnikom rasti za spodbujanje naložb. Herre pozdravlja ta korak, ki omogoča boljšo amortizacijo novih nakupov in je namenjen krepitvi mednarodne konkurence. Zlasti podpira znižanje stopenj davka od dohodkov pravnih oseb, saj bi to lahko vodilo do večje rasti in na koncu višjih davčnih prihodkov. Skupaj namerava zvezna vlada za ta paket zagotoviti okoli 50 milijard evrov, kar bo realizirano z novim zadolževanjem.

Kritika uredbe o davku na elektriko

Osrednja tema Herrejevega argumenta je odločitev zvezne vlade, da ne zniža davkov na elektriko za vse sektorje gospodarstva. To znižanje velja le za proizvodnjo in kmetijstvo, kar Herre ostro kritizira. Poudarja, da ta neenaka ureditev prizadene tudi panoge, kot sta prehrana in gostinstvo, ki trpijo zaradi visokih stroškov energije. Po Herrejevih besedah ​​gre za težavo, ki je ne smemo zanemariti, saj visoki stroški energije za mnoga podjetja predstavljajo veliko breme.

Eno leto po uvedbi nujnega paketa, ki ga kancler Olaf Scholz imenuje tudi "dvojni udarec", je potreba po trajnostni gospodarski strategiji še posebej jasna. Zvezna vlada ne more sestaviti neomejenih paketov reševanja, vrednih milijarde, kot pred krizo. V tem kontekstu Scholz poudarja, da želi vlada biti tam za finančne skrbi državljanov, kar je jasno povedal s stavkom »Nikoli ne boste hodili sami«. Vendar pa ostaja vprašanje, kako dolgo lahko krizno upravljanje traja v tej obliki, ne da bi dodatno obremenilo državne finance.

Herrejeve besede in trenutni ukrepi zvezne vlade jasno kažejo, da je treba ponovno uravnotežiti ravnovesje med državno podporo in odgovornostjo podjetij. Le tako lahko zagotovimo trajnostno gospodarsko rast v regiji.