Gospodarstvo v krizi: Davkoplačevalci zahtevamo hitre reforme!

Gospodarstvo v krizi: Davkoplačevalci zahtevamo hitre reforme!

Nemško gospodarstvo že tretje leto zapored ne beleži nobene gospodarske rasti. To izhaja iz analize Združenja davkoplačevalcev (BdSt), ki hkrati izraža pridušena pričakovanja glede prihodnjih davčnih prihodkov. Ti se povečujejo, vendar ne v obsegu, kot bi pričakovali. davkoplačevalec.de poroča, da mora nova zvezna vlada zato nemudoma ukrepati za izboljšanje gospodarskega položaja.

BdSt je oblikoval agendo, ki naj bi jo uresničili v prvih 100 dneh nove vlade. Eden osrednjih ukrepov je »70-dnevni program« črno-rdeče koalicije. V tem kontekstu BdSt poziva k celovitim spodbudam za spodbujanje gospodarstva in krepitev konkurenčnosti. Prav tako je treba zmanjšati birokracijo. Po mnenju BdSt davčnih spodbud ne bi smeli več odlagati, da bi spodbudili gospodarstvo.

Javnofinančna konsolidacija in prioritete

Drugi poziv BdSt je k hitri pripravi osnutkov proračunov za leti 2025 in 2026. Pri tem igrajo odločilno vlogo napovedi majske davčne ocene. Koalicijska pogodba predvideva tudi finančni zadržek in opozarja na potrebo po zadržanosti pri novih izdatkih. Glede na to, da se davčni prihodki približujejo številki 1000 milijard, obstaja velika potreba po konsolidaciji odhodkovne strani zveznega proračuna. Spomnimo, da je treba nujno preveriti vse državne naloge, subvencije, podporne programe in posebne sklade.

Kot ugotavlja Nemški inštitut za ekonomske raziskave (DIW), se Nemčija sooča z velikimi finančnimi izzivi, ki segajo od infrastrukture do izobraževanja in vidikov, povezanih z migracijami. Ti dejavniki, skupaj z demografskimi spremembami in pomanjkanjem kvalificiranih delavcev, otežujejo načrtovanje proračuna. Davčne razbremenitve v višini več kot štirih odstotkov BDP, kot predlagajo stranke, kot sta FDP in AfD, ocenjujejo kot nerealne. DIW.de poudarja, da je mogoče davčne prihodke v višini več kot dveh odstotkov BDP, ki jih zahteva Unija, obravnavati kot preambiciozne.

Predlogi davčne reforme

Realna olajšava do enega odstotka BDP, kot predvidevajo SPD in Zeleni, bi lahko predstavljala maksimum. V naslednjem zakonodajnem obdobju naj bi se sprostila tudi dolžniška zavora, da se omogočijo javna vlaganja v obrambo in druge pomembne teme. Zmanjšanje obstoječih programov porabe pa je nujno za financiranje dodatnih davčnih olajšav. Za doseganje dolgoročnih ciljev so nujni letni prihranki v višini 50 milijard evrov.

Poleg tega se predlaga, da se obstoječe davčne olajšave ocenijo in po potrebi zmanjšajo. Predvsem predlog SPD in Zelenih za reformo obdavčitve nepremičnin bi lahko potencialno prispeval k davčni pravičnosti. Kot ukrepi za omejitev kopičenja bogastva se razpravlja tudi o zvišanju davkov na nepremičnine in zmanjšanju ugodnosti pri davku na dediščino.

Na koncu je treba opozoriti, da ni stranke, ki bi se pogovarjala o dvigu DDV, čeprav bi to lahko ustvarilo visoke prihodke. Za soočanje z obstoječimi izzivi bo v prihodnjih letih morda potrebno tudi vse večje breme s posrednim znižanjem pokojnin za upokojence z višjimi dohodki in povečanjem socialnih prejemkov, kot so državljanski prejemki ali stanovanjski prejemki.