Gospodarstvo pod pritiskom: potrebne so reforme – kaj načrtuje vlada?

Gospodarstvo pod pritiskom: potrebne so reforme – kaj načrtuje vlada?

Predstavniki nemškega gospodarstva so vse bolj nezadovoljni z odnosom zvezne vlade, ki se v trenutni proračunski razpravi osredotoča predvsem na večjo porabo. Helena Melnikov, generalna direktorica DIHK, pojasnjuje, da načrtovana nova zadolžitev odpira finančni manevrski prostor, a s seboj prinaša tudi veliko odgovornost. Poziva k "odločni reformi" in pospešitvi postopkov načrtovanja, odobritve in oddaje. Poleg tega je treba hitro pospešiti zmanjšanje birokracije, da bi zasebnemu sektorju ponudili boljše naložbeno ozračje, saj 90 % vseh naložb v Nemčiji prihaja s tega območja.

Nezadovoljstvo nad gospodarsko politiko črno-rdeče koalicije izraža tudi Christoph Ahlhaus, generalni direktor BVMW. Poziva k znižanju davkov, razbremenitvi cen energije in celoviti reformi socialne države. V tej kritični situaciji tudi Stefan Körzell iz DGB zahteva, da se prihodnje naložbe ne smejo izigravati proti socialni državi. Zavzema se za trajne rešitve za krepitev občinskih prihodkov, na primer z uvedbo davka na premoženje in pravičnejšega davka na dediščino.

Naložbe in družbena odgovornost

Čeprav je DGB načeloma pozitiven glede proračuna za leto 2025, ki predvideva 116 milijard evrov naložb, pa opozarja na morebitne dodatne proračunske luknje, ki bi lahko nastale zaradi zahtevanega znižanja davka na dobiček. Verena Bentele, predsednica VdK, poudarja vse večje vrzeli v zdravstvenem zavarovanju in zavarovanju zdravstvene nege. Poziva k reformi dolžniške zavore, da bi omogočili dolgoročne naložbe v socialno državo in preprečili naraščajočo neenakost.

Glede na IMK Številni zgoraj omenjeni izzivi prihajajo v kontekstu temeljne izgube gospodarske blaginje v Nemčiji. Monetarna in fiskalna politika sta se sprva ustrezno odzvali na cenovne šoke, od začetka leta 2023 pa se že kažejo vse večje omejitve denarne politike in odzivi finančne politike, ki izhajajo iz sodbe Zveznega ustavnega sodišča. Ti dogodki so zaostrili fiskalno politiko, medtem ko je gospodarstvo še vedno krhko. Nujna je reforma dolžniške zavore, da bi leta 2024 preprečili tendence stagnacije.

Druga kritična točka je potreba po družbeno sprejemljivi dekarbonizaciji, ki povečuje bogastvo. Osredotočenost na cene CO2 in podnebni denar na prebivalca prinaša tveganja in težave s politiko distribucije, zato bi morala biti cena CO2 del obsežnejše mešanice instrumentov. Trg dela je pod pritiskom, saj se brezposelnost kratkoročno povečuje, srednjeročno pa obstaja nevarnost pomanjkanja kvalificiranih delavcev. Aktiviranje in usposabljanje delavcev zahteva dolgoročna finančna sredstva.

Vodja stranke SPD Lars Klingbeil bo v torek v bundestagu predstavil osnutek zakona o proračunu za leto 2025 in predstavil finančne načrte za prihodnja leta. Razprava že povzroča veliko polemik v nemški politični in gospodarski pokrajini.