Ekonomisti pozivajo k ukrepom za reševanje zakonsko določene pokojnine
Po poročilu www.t-online.de ekonomisti pozivajo k različnim ukrepom za reformo zakonsko predpisane pokojnine in jo naredijo primerno za prihodnost. Ti vključujejo povezovanje upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo, prilagajanje pokojninskih pravic dohodku in zagotavljanje pokojnin na podlagi lastniškega kapitala. Zahteve ekonomistov temeljijo na demografskih spremembah. Podaljšanje pričakovane življenjske dobe pomeni večjo obremenitev za pokojninske sklade, saj je treba pokojnine izplačevati dlje. Strokovnjaki poudarjajo nujnost dolgoročne prilagoditve pokojninskega sistema za večjo stopnjo varnosti in zmanjšanje tveganja revščine v starosti. Povezava upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo lahko zmanjša breme za...

Ekonomisti pozivajo k ukrepom za reševanje zakonsko določene pokojnine
Glede na poročilo avtorja www.t-online.de, ekonomisti pozivajo k različnim ukrepom za reformo zakonsko predpisanih pokojnin in njihovo pripravo na prihodnost. Ti vključujejo povezovanje upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo, prilagajanje pokojninskih pravic dohodku in zagotavljanje pokojnin na podlagi lastniškega kapitala.
Zahteve ekonomistov temeljijo na demografskih spremembah. Podaljšanje pričakovane življenjske dobe pomeni večjo obremenitev za pokojninske sklade, saj je treba pokojnine izplačevati dlje. Strokovnjaki poudarjajo nujnost dolgoročne prilagoditve pokojninskega sistema za večjo stopnjo varnosti in zmanjšanje tveganja revščine v starosti.
Povezava upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo lahko zmanjša breme pokojninskih skladov. Financiranje zakonsko obveznih pokojnin bi lahko izboljšali z daljšim plačevanjem prispevkov in krajšo dobo črpanja pokojnine. Vendar je ta ukrep nepriljubljen in ga zvezna vlada trenutno zavrača.
Zamisel o tesnejši povezavi pokojninskih pravic z dohodkom je namenjena zmanjšanju tveganja revščine v starosti. Tisti z nizkimi dohodki bi morali prejemati višje pokojninske pravice, tisti z visokimi dohodki pa nesorazmerno nižje. To bi lahko vodilo do pravičnejše prerazporeditve med generacijami.
Ti reformni predlogi bi lahko dolgoročno prispevali k vzdržni stabilizaciji pokojninskega sistema. Zahteve ekonomistov pa so kontroverzne in zahtevajo skrbno preučitev socialnih in ekonomskih učinkov.
Preberite izvorni članek na www.t-online.de