Carine padajo, dolgovi rastejo: Trump in gospodarska kriza v ZDA

Carine padajo, dolgovi rastejo: Trump in gospodarska kriza v ZDA

ZDA se soočajo s kompleksno gospodarsko situacijo, za katero so značilni visok državni dolg in nenehni trgovinski konflikti. Donald Trump je nedavno napovedal carine, ki so bile preložene ali uvedene v zadnjem trenutku. Carine na določeno blago se bodo znižale s 145 % na 30 %, vendar bo osnovna carina v višini 10 % ostala na celotnem uvozu, prav tako pa tudi tarife za posamezne panoge na avtomobile, jeklo, aluminij, polprevodnike in morda farmacevtske izdelke. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko ti ukrepi zmanjšajo porabo in povzročijo šibko rast. Walmart je na primer že napovedal, da bo zaradi višjih tarif zvišal cene. Povprečna efektivna uvozna carina v ZDA je zdaj 15-odstotna, kar je šestkrat več kot pred nastopom Trumpa in predstavlja velik izziv za potrošnike.

Čeprav si je indeks S&P 500 od začetka leta opomogel, so obeti za stabilizirano gospodarstvo negotovi. Predsednik Feda Jerome Powell je izrazil zaskrbljenost glede možnih trajnih pretresov ponudbe in ni pripravljen znižati obrestnih mer. Medtem se ameriška vlada vsako leto na novo zadolži za skoraj 2 bilijona dolarjev, zaradi česar skupni dolg prehiteva letno gospodarsko proizvodnjo. Moody's je znižal bonitetno oceno ZDA, kar pomeni, da je država izgubila najvišjo oceno vseh treh večjih bonitetnih agencij. To bi lahko dolgoročno negativno vplivalo na zanimanje tujih vlagateljev, čeprav ZDA še vedno veljajo za privlačno destinacijo za neposredne naložbe, predvsem zaradi padanja davkov in velikega prodajnega trga.

Vpliv trgovinskega konflikta na evroobmočje

Trgovinski konflikt med ZDA in Evropo ne vpliva le na ameriško, ampak tudi na evropsko gospodarstvo. Te napetosti vplivajo na denarno politiko Evropske centralne banke (ECB). Da bi okrepile evropsko obrambo, so se države v območju evra prisiljene zadolžiti za stotine milijard. To povečuje tveganje ekstremnih reakcij na trgih obveznic, zlasti v visoko zadolženih državah, kot sta Italija in Francija.

Med krizo evra 2011/2012 so se obrestne mere državnih obveznic dvignile, kar je vplivalo na zaupanje vlagateljev. Da bi se izognila podobnemu padcu, je ECB od takrat podpirala cene obveznic z obsežnimi nakupi. Najpomembnejša ključna obrestna mera, depozitna, je že znižana s 4,0 na 2,75 odstotka, nadaljnje znižanje pa pričakujejo na naslednjem zasedanju ECB. To znižanje bi lahko spremljala negotovost glede svetovne carinske vojne, ki bi lahko povzročila skok inflacije.

Odločitve o obrestnih merah in inflacijski obeti v evroobmočju

Predsednica ECB Christine Lagarde je izrazila zaskrbljenost zaradi negotovosti inflacijskih obetov v območju evra. Stopnja inflacije v Nemčiji trenutno znaša 2,3 odstotka, v območju evra pa 2,5 odstotka, kar je daleč od srednjeročnega cilja 2,0 odstotka. Več članov ECB, vključno z Isabel Schnabel, poziva k razpravi o morebitni ustavitvi zniževanja obrestnih mer, da bi preprečili, da bi obrestne mere ostale prenizke in tako dolgoročno povzročile visoko inflacijo in finančno krizo. Pritiski na centralne banke po vsem svetu naraščajo, kar bi lahko ogrozilo neodvisnost in stabilnost nosilcev denarne politike.

Na splošno so gospodarske razmere tako v ZDA kot v Evropi še vedno napete, medtem ko akterji na finančnem trgu pozorno spremljajo, kako bodo politične odločitve v obeh regijah vplivale na gospodarsko okolje.