Prihodnost kohezijske politike EU: izzivi in ​​priložnosti 2025!

Prihodnost kohezijske politike EU: izzivi in ​​priložnosti 2025!

Evropska komisija bo 14. julija 2025 predstavila predloge za večletni finančni okvir (VFO) in kohezijsko politiko od leta 2028. Ti predlogi so še posebej pomembni, saj kohezijska politika predstavlja skoraj tretjino celotnega proračuna EU in je zato ključna za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v državah članicah. Cilj je jasen: regionalna neravnovesja je treba zmanjšati in spodbujati konkurenčnost regij EU. DIHK poroča, da bo Evropska komisija v svojih prihodnjih predlogih obravnavala tudi vpliv finančnih načrtov na ključna področja, kot sta varstvo okolja in odpornost na podnebne spremembe.

Razprave o prihodnosti kohezijske politike se trenutno vrtijo predvsem okoli možnih finančnih rezov v korist obrambnih izdatkov in razmišljanj o večji centralizaciji upravljanja kohezijskih sredstev. Ta centralizacija bi lahko omejila možnosti ukrepanja regij in povzročila manj prilagojene ukrepe. Ključno vprašanje je tudi visoko upravno breme vlog za sredstva iz programov, kot sta Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Povečujejo se zahteve po standardizaciji in digitalizaciji postopkov, da se zagotovi učinkovita, ciljna in nebirokratska poraba sredstev.

Izzivi in ​​zahteve kohezijske politike

Potreba po ponovni prilagoditvi vsebine kohezijske politike je nedvomna. Vrnitev k jasnim temeljnim ciljem, kot so ustvarjanje privlačnih lokacijskih pogojev in naložbe v infrastrukturo ter spodbujanje kvalificiranih delavcev in ukrepi za usposabljanje, se šteje za nujno. Zvezna agencija za okolje v duhu trajnostnega razvoja zahteva, da se vsaj 30 % sredstev večletnega finančnega okvira porabi za varstvo podnebja, da bi spodbujali konkurenčnost in družbeno zadovoljstvo ob zagotavljanju zdravega okolja. Zvezna agencija za okolje poudarja, da je ta ciljna usmeritev potrebna tudi za upoštevanje regionalnih značilnosti in razširitev prihodnjih tem, kot sta podnebna nevtralnost in biotska raznovrstnost.

V tem okviru je treba upoštevati več strateških elementov: Razviti je treba regionalne načrte za prehod, ki bodo upoštevali participativni pristop, da se zagotovi pravičnejši prehod za vse zainteresirane strani, zlasti za delavce in sindikate. Pomembno se je izogniti odvisnostim od poti in izključiti netrajnostne tehnologije. Pravična tranzicija zagotavlja aktivno vključevanje prebivalstva v transformacijske procese.

Evropska, nacionalna in regionalna politika se bo v prihodnjih mesecih intenzivno ukvarjala s predlogi Evropske komisije. Sledila bodo pogajanja z Evropskim parlamentom in Svetom, končni dogovor pa morajo soglasno potrditi države članice in z večino glasov Evropski parlament. Odgovornost vseh akterjev je, da ne izgubijo izpred oči interesov komercialnega gospodarstva, da bi zagotovili ravnotežje med gospodarsko rastjo ter socialnimi in ekološkimi cilji.