Nemški pokojninski sistem, pripravljen na prihodnost: Strokovnjaki se strinjajo – pokojnina pri 67 letih ni dovolj!
Glede na poročilo www.derwesten.de se nemški strokovnjaki za pokojnine strinjajo: upokojitvene starosti 67 let ni mogoče ohraniti. Priporočljivo je, da se upokojitvena starost poveže s podaljševanjem pričakovane življenjske dobe. Ekonomist Martin Werding predlaga, da bi se upokojitvena starost zvišala za pol leta vsakih deset let, če se pričakovana življenjska doba podaljša za eno leto. Na podlagi te formule napoveduje, da bi se upokojitvena starost do leta 2051 dvignila na 68 let, do leta 2071 pa bi se lahko dvignila celo na 69. Kot poudarja ekonomistka Monika Schnitzer, bi daljša delovna doba prizadela predvsem mlajše generacije...

Nemški pokojninski sistem, pripravljen na prihodnost: Strokovnjaki se strinjajo – pokojnina pri 67 letih ni dovolj!
Glede na poročilo avtorja www.derwesten.de,
Nemški strokovnjaki za pokojnine so si enotni: upokojitvene starosti 67 let ni mogoče ohraniti. Priporočljivo je, da se upokojitvena starost poveže s podaljševanjem pričakovane življenjske dobe. Ekonomist Martin Werding predlaga, da bi se upokojitvena starost zvišala za pol leta vsakih deset let, če se pričakovana življenjska doba podaljša za eno leto. Na podlagi te formule napoveduje, da bi se morala upokojitvena starost do leta 2051 dvigniti na 68 let, do leta 2071 pa bi se lahko dvignila celo na 69 let.
Kot poudarja ekonomistka Monika Schnitzer, bi daljša delovna doba prizadela predvsem mlajše generacije, ki so rojene kmalu po prelomu tisočletja in jih torej čaka bistveno daljša delovna doba. Ta predlog bi močno finančno obremenil tudi druge generacije.
Te spremembe bi lahko imele pomemben dolgoročni vpliv na trg dela in finančni sektor. Daljša delovna doba bi lahko povzročila spremembo starostne strukture v podjetjih in morda zmanjšala pomanjkanje delovne sile. Poleg tega bi daljši delovni čas zmanjšal pokojninsko vrzel, kar bi lahko povzročilo večje pokojninsko varčevanje delavcev.
Vendar pa bi daljša delovna doba pomenila tudi izziv za nekatere industrije in podjetja, ki se zanašajo na mlajšo, bolj dinamično delovno silo. Poleg tega bi se lahko povečali davčni prihodki za pokojninsko zavarovanje, hkrati pa bi se lahko povečala obremenitev socialnega sistema zaradi odloga pokojninskih pravic.
Na splošno bi bila prilagoditev upokojitvene starosti, da bi odražala podaljševanje pričakovane življenjske dobe, zapletena strategija, ki bi jo bilo treba skrbno pretehtati in načrtovati, da bi upoštevali dolgoročne učinke na gospodarstvo in finančni sektor.
Preberite izvorni članek na www.derwesten.de