Strah in vzbujanje strahu: Kako ekonomska politika brez revščine ustvarja upanje
Marterbauer in Schürz v svoji knjigi "Fear and Fearmongering. Za ekonomsko politiko, ki daje upanje" kritizirata dejstvo, da neoliberalna ekonomska politika posebej izkorišča strahove ljudi za ustvarjanje določenih vedenjskih spodbud. Primer tega je nadomestilo za brezposelnost, ki se izplačuje le določen čas in se nato zniža na minimum socialnih prejemkov. To sili ljudi, da sprejemajo "zanič službe" in ustvarja revščino za tiste, ki ne morejo najti nove zaposlitve. Namesto tega avtorji zagovarjajo ekonomsko politiko, ki se izogiba strahu kot spodbudi in ljudem omogoča živeti življenje brez strahu z višjimi socialnimi prejemki, boljšim zdravstvenim varstvom in boljšimi izobraževalnimi možnostmi. …

Strah in vzbujanje strahu: Kako ekonomska politika brez revščine ustvarja upanje
Marterbauer in Schürz v svoji knjigi "Fear and Fearmongering. Za ekonomsko politiko, ki daje upanje" kritizirata dejstvo, da neoliberalna ekonomska politika posebej izkorišča strahove ljudi za ustvarjanje določenih vedenjskih spodbud. Primer tega je nadomestilo za brezposelnost, ki se izplačuje le določen čas in se nato zniža na minimum socialnih prejemkov. To sili ljudi, da sprejemajo "zanič službe" in ustvarja revščino za tiste, ki ne morejo najti nove zaposlitve.
Namesto tega avtorji zagovarjajo ekonomsko politiko, ki se izogiba strahu kot spodbudi in ljudem omogoča živeti življenje brez strahu z višjimi socialnimi prejemki, boljšim zdravstvenim varstvom in boljšimi izobraževalnimi možnostmi. Pozivajo tudi k omejitvi bogastva bogatih z davkom na premoženje, davkom na dediščino in omejitvijo premoženja.
Avtorji računajo, da bi »strategija ničelne revščine« in boljši pogoji za zaposlene z nizkimi dohodki v Avstriji stali okoli dve milijardi evrov na leto, kar ustreza le enemu odstotku letne gospodarske proizvodnje. To bi lahko financirali z davkom na premoženje gospodinjstev milijonarjev.
Zahteve avtorjev so politično kontroverzne, vendar knjiga ponuja zanimivo spremembo perspektive. Kaže, da so stvari pogosto videti drugače s perspektive zaposlenih kot s perspektive podjetij.
Vir: Po poročilu avtorja www.deutschlandfunk.de
Preberite izvorni članek na www.deutschlandfunk.de